Zahtevi se je pridružilo pet tisoč Haitijcev. Na sedežu OZN v New Yorku jo je predložil Inštitut za pravico in demokracijo v Haitiju, nevladna organizacija s sedežem v Bostonu. "Za svojce vsakega umrlega zahtevamo odškodnino 100.000 dolarjev, vsak oboleli pa zahteva 50.000 dolarjev. Skupni znesek odškodnine se giblje predvidoma med 250 in 400 milijoni dolarjev," je za Dnevnik povedal Brian Concannon mlajši z omenjenega inštituta. Zahtevajo tudi javno opravičilo OZN in ustrezne ukrepe proti še vedno trajajoči epidemiji.
"Okužene fekalije v največjo reko"
Po trditvah odvetnikov prizadetih in po izsledkih več preiskav, na katere se sklicuje zahtevek, so pripadniki modrih čelad iz Nepala odvrgli okužene odpadne vode in fekalije v največjo reko na Haitiju Artibonite. Za mnoge prebivalce je ta vir pitne vode, uporabljajo jo tudi za umivanje in pranje. "Izbruh kolere je neposredna posledica malomarnosti, brezbrižnosti in namerne nedovzetnosti za zdravje in življenja prebivalcev Haitija s strani Združenih narodov in njihove misije na Haitiju," piše v 37 strani dolgi peticiji inštituta, ki tudi navaja, da kolere na Haitiju do izbruha zdajšnje epidemije ni bilo petdeset let.
Smrtonosna bolezen se prenaša z okuženo vodo in hrano. Na Haitiju je epidemija izbruhnila oktobra lani.
Svetovna organizacija odgovornost zavrača. Tiskovni predstavnik Martin Nesirky je po poročanju Reutersa citiral poročilo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je imenoval generalni sekretar Ban Ki Moon. Ti so v poročilu maja letos zapisali, da "ni mogoče zanesljivo potrditi, kako je kolera prišla na Haiti".
Je OZN mogoče tožiti?
Pred tožniki pa je velik izziv. OZN ima po konvenciji iz leta 1946 imuniteto, imajo jo tudi njeni predstavniki na Haitiju - zapisana je v sporazumu o statusu modrih čelad na Haitiju iz leta 2004, ki ga je podpisala tamkajšnja vlada. OZN je leta 1990 sicer napovedal ustanovitev stalne pritožbene komisije prav za takšne zahtevke in spore, povezane z delom mirovnih enot. A komisija ni bila nikoli ustanovljena.
Odvetniki žrtev kolere bodo počakali nekaj dni na odgovor svetovne organizacije ali njene misije na Haitiju. Če ga ne bo ali bo negativen, pa se bodo napotili na nacionalno sodišče v ZDA, Kanadi ali kje drugje in skušali doseči, da bo primer sprejelo, je v telefonskem pogovoru dejal Concannon. "Imuniteta ne more pomeniti popolno nezmožnost kaznovanja," je dejal. Po eni od možnosti bi skušali dokazati nevestno ravnanje modrih čelad, kar bi lahko bila kršitev sporazuma o statusu pripadnikov OZN na Haitiju.
Najbolj znan podoben nedavni primer je poskus tožbe svetovne organizacije, ki so jo vložili svojci žrtev Srebrenice. Sodišče v Haagu jo je lani zavrnilo z obrazložitvijo, da OZN ni mogoče tožiti, ker ima po mednarodnih konvencijah imuniteto.
