Kot je v slavnostnem govoru izpostavil Žekš, se morajo Slovenci z različnostjo in razdeljenostjo navaditi živeti, pri tem pa naj upoštevajo protestantska vodila osebne svobode in odgovornosti.
Po Žekševih besedah je reformacija s poudarjanjem pomena posameznika, njegove svobode in njegove odgovornosti postavila temelje sodobni družbi, njena vodila pa so ostala pomembna tudi v globalni krizi.
"Vsak naj vzame svoj križ. Pomemben je posameznik, izobražen, sposoben, svoboden in odgovoren. Državo potrebujemo v glavnem le za to, da pomaga depriviligiranim in da kaznuje tiste, ki bi svobodo radi zlorabili," je poudaril slavnostni govornik.
Obdobje reformacije je bilo nedvomno eden od ključnih in zvezdnih trenutkov v razvoju slovenskega naroda, hkrati pa je z delitvijo na evangeličane in katolike takrat prišlo prvič do večjih delitev med Slovenci, je dejal Žekš.
Dodal je, da so z reformacijo Slovenci na področjih kulture, jezika in knjig ter z vplivom protestantske etike in odnosa do življenja mnogo pridobili, pridobljeno pa plačali z delitvijo, trpljenjem in sovraštvom.
Sicer omiljena je omenjena delitev po 400 letih še vedno prisotna, opazna in pomembna, sledili pa so ji drugi, ravno tako z delitvijo povezani veliki trenutki v zgodovini Slovencev, je nadaljeval.
Osvoboditev in zmaga odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni sta po njegovem taka nedvomno svetla trenutka, ki pa sta povzročila nove delitve z "groznimi posledicami in nečloveškimi zločini", je ocenil.
Pri osamosvajanju Slovenije, ki je nedvomno najsvetlejši trenutek v slovenski zgodovini, ko je Slovence prežemala dotlej nikoli videna in nepredstavljiva enotnost, ni bilo delitve, je pa ta, tako Žekš, prišla kasneje z različnim razumevanjem vsebine osamosvajanja in vloge posameznikov v njej.
Vsi narodi imajo v svoji zgodovini dogajanja in zgodovinske dogodke, ki so jih razdelili, in Slovenci pri tem niso izjema. Nekakšna enotnost, o kateri včasih sanjajo, je iluzija, z različnostjo in razdeljenostjo pa se morajo enako kot drugi navaditi živeti, je podčrtal.
To bodo dosegli tudi s protestantskim načelom osebne svobode in odgovornosti, ki vključuje ocenjevanje drugih po njihovih delih in ne besedah, je še povedal Žekš.
Slavnostnemu govoru je sledil kulturni del slovesnosti v režiji Damjana Kozoleta, glasbo Alda Kumarja pa je izvajal simfonični orkester Glasbene šole Krško.
Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik državnega zbora Ljubo Grmič, podpredsednik državnega zbora Miran Potrč, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, evangeličanski škof Geza Erniša, predsednik Zares Gregor Golobič, predsednica LDS Katarina Kresal, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič in drugi.
