Kako ste zadovoljni z izkupičkom?
Moj cilj je bil jasen, nastop v finalu. Ker ga nisem izpolnila, sem razočarana. Višino 450 centimetrov bi lahko preskočila, a se mi ni izšlo. Napako sem delala predvsem pri zaletu, saj se ustavljam, sledi posledična napaka pri vbodu palice, zato mi zmanjkuje višine.
Na začetnih višinah ste delovali zelo suvereno, na višini 440 centimetrov pa ste izgubili samozavest. Kako to?
To je po razumljivo. Začetne višine premagujem že šest let in mi ne delajo več težav. Zatika se mi pri 440 in 450 centimetrih. Tako je bilo tudi tu. Moram narediti korak naprej, dvigniti osebni rekord, potem bodo tudi višine okoli 450 centimetrov lažje premagljive.
Boste zaradi spodletelega poskusa v kvalifikacijah na svetovnem prvenstvu sezono ocenili kot slabo?
Trenutno sem zelo razočarana, saj je za mano spodleteli nastop na največjem tekmovanju. Sicer pa sem lahko s sezono zadovoljna, saj sem zelo napredovala tako v dvorani kot na prostem.
Jemljete neuspeh v Daeguju kot tragedijo ali stopnico na poti do dozorevanja atletinje, ki bo krojila svetovni vrh?
Še veliko se moram naučiti. Predvsem kar zadeva konstantnost, da bom imela čim manj nihanj. Zavedam se, da me na športni poti čaka še veliko garanja. Toda trenutno sem tako razočarana, da je težko razmišljati o prihodnosti.
Kakšne načrte imate v nadaljevanju?
Iz Daeguja grem nazaj na študij v ZDA, kjer bom začela priprave na novo sezono. Tekmovala ne bom več.
Katerim prvinam boste dali poudarek?
Predvsem moram izboljšati zalet. Pred leti je bil ta moja najboljša točka, zdaj imam z njim težave. To je osnova, po kateri se bom lahko posvečala drugim prvinam. Tudi neodločnost pri izbiri palice izhaja z naslova zaleta. Nikoli natančno ne vem, s katero palico moram skakati na določenih višinah. Veliko rezerve imam tudi v tehniki in akrobatiki na palici.
