Kakšno je stanje na slovenskih cestah glede uporabe luči tudi podnevi? So opazne kakšne varnostne spremembe?

Ne poznamo sicer, koliko so vplivale na izboljšano varnost na naših cestah, so pa seveda pripomogle k temu kot del ukrepov in sestavljajo celoten program, kako zmanjšati število nesreč pri nas. Lahko rečem, da so vozniki od uveljavitve vožnje s prižganimi lučmi tudi podnevi leta 1998 to zelo dobro sprejeli, tako da zdaj dejansko pričakujejo, da bomo vsi vozili s prižganimi lučmi. Tako tisti, ki tega ne storijo, predstavljajo še večjo nevarnost. Če ni luči, potem za večino slovenskih voznikov tam tudi ni avtomobila. Vsekakor pa je vozilo s prižganimi lučmi veliko bolj vidno, saj se v določenem vremenu tudi zaradi barve karoserije nekateri avtomobili dobesedno zlijejo z okolico in jih je še lažje spregledati.

Kako kaznujete ali opozarjate voznike, ki vozijo na primer brez luči, z le eno prižgano lučjo?

Analize kažejo, da so glavni vzroki za nesreče alkohol, prevelika hitrost, napačna stran in smer vožnje. Luči torej niso med pomembnejšimi varnostnimi problemi, zato policija v prvi vrsti voznike opozarja. Seveda pa v določenih primerih, kot na primer slabo vreme, opozorilo ni dovolj, ker takrat voznik brez prižganih luči predstavlja veliko večjo potencialno nevarnost, in temu sledi kazen. Pri vožnji z eno pregorelo žarnico tudi skušamo najprej voznika opozoriti, ker marsikdo niti ne ve, da mu ne deluje en žaromet.

Kako pa je z nepravilno uporabo meglenk, tako sprednjih kot zadnjih, na vozilu? Tega je v zadnjem času na naših cestah zelo veliko.

Meglenka je za ostale udeležence zelo moteča, če se jo seveda uporablja narobe. Posebej zadnja, močna rdeča luč, ki jo mora voznik ugasniti takoj, ko za njim pripelje drugo vozilo. Tudi tukaj velikokrat vozniki kar ne vedo, da imajo prižgane sprednje in zadnjo meglenko. Nekaj je tudi pozabljivosti ali pa enostavnega nepoznavanja, nekaj pa je seveda tudi postavljaštva. Ljudje so premalo ozaveščeni, da te luči druge lahko zelo motijo. Če ga drugi voznik skuša opozoriti na to s kakšnim znakom, pa se čutijo takoj ogrožene. Meglenke so torej luči, ki bi jih morali uporabljati po pameti in le takrat, ko je to dovoljeno in ko ne moti drugih udeležencev v prometu.

Ali ste zabeležili kakšen primer, ko je do prometne nesreče prišlo zaradi napačne uporabe meglenk ali drugih svetlobnih teles na vozilu?

Tako natančnih podatkov sicer nimam, a kolikor lahko opažam, so tukaj bolj na udaru enosledna vozila. Se pa dogaja, da nekdo spregleda drugo vozilo, ker ta nima prižganih luči ali pa mu deluje le en žaromet. V današnjem prometu in ob zahtevnejših vremenskih pogojih pa se to zgodi zelo hitro. Zato velja še enkrat opomniti, da tudi, če ne vidite luči, še ne pomeni, da tam ni vozila.

Na sodobnih vozilih je tako rekoč nemogoče, da bi voznik sam zamenjal žarnico. Ali je potem še smiselno, da zakon zahteva v obvezni opremi rezervne žarnice?

Za to vprašanje verjetno nisem pravi naslov, policija ne sprejema zakonov, jih samo izvaja. A osebno menim, da je dobro, da so v vozilu rezervne žarnice, ker vam potem tudi takrat, ko ste v kakšnih težavah, marsikdo raje in lažje pomaga, če imate vse potrebno pri sebi. Ni namreč nujno, da ima vsak servis vedno na voljo določene žarnice. Pomanjkljivost na vozilu se tako hitreje odpravi, zato je smiselno, da ostajajo v vozilu tudi rezervne žarnice.

Nekateri trdijo, da se s prižganimi lučmi v prometu porablja preveč goriva, drugi spet trdijo, da se na ta način, tudi v škodo povečane porabe, rešujejo življenja in varuje pred morebitnimi nesrečami. Kakšno je vaše osebno mnenje?

Kot sem že dejal, so za to potrebne bolj natančne analize. A istočasno bi verjetno veljalo gorivo bolj varčevati z bolj umirjeno ali defenzivno vožnjo. Tako bi privarčevali veliko več goriva kot le z ugasnjenimi lučmi. Ne pomaga veliko, če vozimo z ugasnjenimi lučmi, pri tem pa že zaradi načina vožnje porabljamo veliko več goriva, kot bi ga sicer. Če pa bo kdo z utemeljeno analizo ugotovil, da prižganih luči podnevi ne potrebujemo, bo policija delo prilagodila tej odločitvi.