Po svetu že težko najdemo kakšen košček neokrnjene narave, kjer ni sledov razlite nafte ali rečnih odplak. Nekaj čistih zelenih oaz je uspelo ohraniti tudi Sloveniji, ki je do zdaj prejela že tri okoljska priznanja v okviru projekta Evropska destinacija odličnosti (EDEN). S projektom podpirajo nastajajoče turistične destinacije, ki želijo približati počitnikovanje na do okolja prijazen način. Po letu 2008 se je dolini reke Soče letos pridružila najtoplejša reka v Sloveniji, Kolpa, lani pa je priznanje prejelo Solčavsko z izdelkom harmonija treh dolin.

Prva slovenska destinacija odličnosti se začne z edinstveno zgodbo reke Soče. V dolini, ki povezuje najvišje gore Slovenije z Jadranskim morjem, je življenje drugačno. Pravijo, da se v zelenem odsevu Soče čas nenadoma ustavi, pravi okus doline pa se skriva v pristnem tolminskem siru in čompah. Ni tudi naključje, da so v projekt odličnosti vključili dediščino Soške fronte, saj na vsakem koraku zasledimo pridih preteklosti. V Kobariškem muzeju obiskovalce čakajo na poseben način predstavljene zgodbe vojakov in civilnega prebivalstva. Soško dolino odlikujejo tudi kostnice in srednjeveška trdnjava v Klužah.

Lanska destinacija odličnosti se začne na vrhovih Solčavskega, ki so višji od 2000 metrov in jih je mogoče obiskati skozi vse leto. Tu je urejenih in speljanih več sto pešpoti, posamezniki v tem zelenem koščku vedno najdejo svoj mir in samoto. Na Solčavskem je več kot 20 slapov, med njimi najbolj izstopa 80 metrov visok slap Rinka, ki spominja na valovit konjski rep. Rinka je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji in je zaščiten kot naravni spomenik. Planinsko življenje na Solčavskem je najbolje okusiti prav na turistični kmetiji, kjer so se ohranile večstoletne tradicije. Teh tu ne manjka. Prava posebnost zelene oaze Solčavskega pa je, da se v Logarsko dolino ne morete pripeljati ne s kolesom in ne z avtom več kot kak kilometer, dalje morate pešačiti. In ravno to daje odličnost tej zeleni destinaciji.

Svojevrstno doživetje ponuja tudi letošnja evropska destinacija odličnosti, najtoplejša slovenska reka Kolpa. Voda v njenem nižinskem delu dosega temperaturo do 30 stopinj Celzija, kar je unikat med rečnimi lepoticami. V njej je svoj dom našlo več kot 30 vrst rib, od katerih je devet ogroženih. V kraških vodotokih Kolpe so odkrili tudi črno človeško ribico, ki je v prejšnjih stoletjih še niso poznali. Na 113 kilometrov dolgi Kolpi so nekaj posebnega tudi adrenalinski športi. Dežela mitološkega Zelenega Jurija in junaka Petra Klepca zajema številne kraje z bogato preteklostjo, kot so Osilnica, Kostel, Črnomelj, Metlika in Semič. Povezujejo se v Krajinski park Kolpa, torej ni naključje, da so jo letos, v "zelenem" letu, izbrali za destinacijo odličnosti.

Zeleni turizem je torej turizem prihodnosti. Kljub številnim okoljskim projektom na tem področju veliko dela čaka vse tiste, ki tako ali drugače oblikujejo slovenski turistični trg. Pred leti, ko se je slovenski turizem gradil in uveljavljal, je bil morda dovolj le prijazen pozdrav receptorja ali nasmešek natakarja. Danes pa je za dober in kvaliteten turistični obisk treba storiti še veliko več. Ni dovolj le izdati katalog s priročnimi nasveti, kako ohranjati čisto naravo in na kakšen privarčevati energijo, zeleni turizem bo pokazal prave rezultate šele takrat, ko bo teorija prešla v prakso.