Dokumente so našli po tem, ko je novinar odkril navzkrižno referenco na njih v eni od Leonardovih biografij, povedo predstavniki knjižnice. Ti so bili med 5000 manuskripti, ki jih je knjižnici podaril premožni zbiratelj Pierre-Antoine Labouchere že leta 1872, nato pa so na njih pozabili.
Rokopisi so zapisani na tipičen Leonardov kodiran način - od desne proti levi, bere pa se jih lahko le s pomočjo zrcala. Raziskovalci se jih že trudijo razvozlati.
"Najverjetneje je pisal v italijanščini iz 15. stoletja, morda celo v drugih jezikih," je povedala direktorica knjižnice v Natesu Agnes Marcetteau.
Rjavi del papirja z rjavimi zapisi je tako že drugi redek odkriti predmet, ki je bil med zbirko Laboucherja, po tem ko so dve leti nazaj med goro papirja že našli originalne Mozartove zapise.
Leonardo da Vinci je najpomembnejši slikar renesančne umetnosti. Med njegove najbolj znane umetnine spada tudi Mona Liza, ki visi v pariškem Louvru. Še posebno znan in zanimiv za javnost pa je postal da Vinci po izidu knjige "Da Vincijeva šifra" pisatelja Dana Browna.
