Delna dekriminalizacija področja
"Z varnimi sobami bi rešili tako probleme, ki jih imajo prebivalci mesta z uživalci mamil, saj bi se ti umaknili z igrišč, iz parkov in z ulic, kot tudi probleme javnega reda ter higiene, saj bi zasvojenci mamila uživali pod strokovnim nadzorom in v nadzorovanem okolju," je opisal Iskrić in dodal, da zato predlaga vladi, da v parlamentarno proceduro čim prej vloži predlog za spremembo prvega odstavka 187. člena kazenskega zakonika. Ta člen namreč onemogoča organiziranje in odpiranje varnih sob za uživalce mamil. Dopuščanje uporabe prostorov za uživanje mamil je prepovedano in se kaznuje z zaporom do petih let. "Menim, da je tako restriktivna zakonodaja v nasprotju z družbenim razvojem in razvojem odnosa do uživalcev mamil, saj preprečuje pozitivne, strokovne in nadzorovane vplive nanje. Varna soba je prostor, v katerem se izjemoma dopušča uživanje prepovedanih mamil, kar je sicer - in prav je tako - kaznivo dejanje," pravi Iskrić in dodaja, da je leta 2006 zaradi prepovedanih mamil umrlo 36 oseb, naslednje leto pa kar 61.
Strokovna javnost podpira idejo
Varne sobe podpirajo tudi strokovnjaki na tem področju, denimo Borut Bah, predsednik društva Stigma, ki pravi, da so celo zaželene, saj zmanjšujejo mnoge škodljive posledice. Opozarja, da se z uvedbo takih sob uporaba mamil ne bi povečala, zasvojencem bi zagotovili le sterilne pogoje in strokovni nadzor. "Varne sobe so namreč namenjene tistim, ki mamila uporabljajo v zapuščenih hišah, na ulici," meni Bah. Nataša Suša iz društva Up, ki uživalcem mamil pomaga prebroditi zasvojenost, se strinja, da je ideja dobra, saj se bodo zasvojenci tako umaknili z oči mimoidočih, zmanjšalo se bo število okužb, a opozarja, da se zasvojenosti tako ne zdravi in se tega problema s tem ne rešuje, gre torej za zelo nizkopražni program. Suzana Puntar iz društva Projekt Človek pa pravi, da je prav to pomembno, torej da obstaja širok spekter programov, tako nizkopražnih kot visokopražnih, kot so denimo društva, ki se ukvarjajo z zdravljenjem zasvojenosti. "Posebno v zavetiščih za brezdomce, kjer zasvojenci kljub zakonski prepovedi uživajo mamila, bi na tak način rešili številne probleme, saj bi za te ljudi obstajala alternativa, ki je znotraj zakona, torej nekaj, kar je na nižjem pragu kot program zavetišča," razmišlja Puntarjeva.
Najprimernejše lokacije za varne sobe so v bližini dnevnih centrov v središču mesta, saj jih zasvojenci tako najlažje najdejo, meni Bah, a hkrati izpostavlja problem, da ima Ljubljana na voljo premalo primernih prostorov.
