Toda ker je Henrik Gjerkeš, član DeSUS, velika neznanka tako v politiki kot tudi na področju, za katero naj bi bil kot minister odgovoren, bosta zaslišanje in glasovanje o njem najbrž zanimiva. Poslanec DeSUS Vili Rezman namreč napoveduje: "Kandidata ne poznam, prav tako ne njegovih referenc, zato nimam razlogov, da bi ga podprl. Glasovanja se bom vzdržal!"

Franc Žnidaršič, vodja poslanske skupine DeSUS, pravi, da do kandidata za ministra, ki ga je predlagal vrh stranke, ne stranka kot celota, nima stališča, saj ga tudi on ne pozna. Kako bodo glasovali poslanci DeSUS, se bodo po njegovih napovedih v poslanski skupini še dogovorili. Svojemu predsedniku Karlu Erjavcu pa zamerijo, ker je imena kandidatov za naslednika ministrice Zlate Ploštajner skrival celo pred njimi in se o štirih možnih kandidatih za novega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki so jih predlagali poslanci DeSUS, sploh ni hotel pogovarjati. Nasprotno, trdijo, da je Erjavec svoje tri ministrske adute izbral prej, preden je bil sklican sestanek strankine kadrovske komisije, ki bi morala imeti pri tem glavno besedo.

"Izbira kandidata za novega ministra me je presenetila, kot je presenetila tudi vse druge, saj očitno niti v DeSUS niso natančno vedeli, koga bodo predlagali," ugotavlja Cveta Zalokar Oražem, vodja poslanske skupine Zares. A kljub temu napoveduje: "Ker smo korekten koalicijski partner, bomo Henrika Gjerkeša podprli, saj spoštujemo avtonomno odločitev predsednika vlade, ki je seveda upošteval odločitev DeSUS. Upamo, da so ponudili dobrega kandidata, čeprav so njegove izkušnje v tem trenutku za nas še vprašljive, resor pa, predvsem zaradi črpanja evropskih sredstev, silno zahteven. Toda tisti, ki stojijo za to izbiro, bodo morali prevzeti tudi odgovornost zanjo in za posledice," meni Zalokar-Oražmova.

Vili Rezman, ki je župan v Rušah, Henrika Gjerkeša v svoji dolgoletni politični in siceršnji praksi še ni srečal pri razčiščevanjih ali polemikah v zvezi z občinami ali pokrajinami, kar bo področje njegovega delovanja. Prav tako ni slišal, da bi imel reference in izkušnje s črpanjem evropskega denarja za pospeševanje regionalnega razvoja. "Problem na tem področju pa je tako žgoč, da bi ga moral voditi nekdo, ki je res preizkušen in bi izboljšal stanje. Po uradnih podatkih smo iz evropskih strukturnih skladov doslej porabili le 15 odstotkov razpoložljivega denarja, zato zdaj ni čas za učenje, ampak za ukrepanje. V kriznih razmerah se za ministre ne predlaga ljudi, ki bi prišli šele v uk!" opozarja Rezman.