To je sicer 25.000 evrov manj, kot je po julijskem sestanku s pristojnimi pričakoval direktor ljubljanskega univerzitetnega botaničnega vrta Jože Bavcon. Kot je znano, je Bavcon junija zagrozil, da bo vrt zaradi nevzdržnih finančnih in kadrovskih razmer v njem zaprl za javnost. Vsak vrtnar od štirih ima namreč na skrbi po 1200 rastlin in opravlja delo, za kakršnega imajo po podobno velikih vrtovih štiri- do petkrat tolikšno delovno ekipo. Pleti in vrtnariti pomaga tudi sam direktor. Za normalno delo bi potrebovali vsaj še štiri delavce z diplomo. Na leto bi vrt potreboval vsaj 175.000 evrov. Lani je razpolagal s približno 130.000 evri, od tega mu je več kot polovico namenil MOL, država prek univerze pa nekaj manj, 30.000 evrov so v vrtu "pridelali" sami z vodenimi ogledi in drugimi programi. Potem ko jim je MOL letos odtegnil sofinanciranje, se je Bavcon odločil ukrepati. Njegova napoved zaprtja vrta in tudi protest študentov sta vzpodbudila pristojne z ljubljanske univerze in MOL, da so se pospešeno začeli pogovarjati o možnih rešitvah.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Univerza v Ljubljani sta nato že julija podpisala pogodbo, po kateri bi vrtu zagotovili 8 milijonov evrov za investicijsko vzdrževanje, od tega okoli 550.000 evrov za gradnjo rastlinjaka.
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je predlagal, da bi za ureditev statusa in finančnega položaja botaničnega vrta ustanovili javni zavod, ki bi ga soustanovitelji (država, MOL in univerza) sofinancirali v deležih 40 proti 40 proti 20.
