Za svetovalce že več kot tri milijone evrov

Na konflikt interesov pazijo

Letos so v DUTB sodelovanje s svetovalci, predvsem odvetniškimi pisarnami, po naših informacijah sicer okrepili, a zagotavljajo, da se bo strošek zunanjih svetovalcev poslej zniževal. Največ sredstev, več kot 2,5 milijona evrov, so lani namreč plačali družbi Quartz & Co. Družba, pri kateri je bil zaposlen izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson (zagotavljajo, da na konflikt interesov skrbno pazijo), je po pojasnilih njegovih kolegov v upravnem odboru DUTB igrala ključno vlogo pri vzpostavitvi družbe. »Aprila lani smo se sestali s predstavniki finančnega ministrstva in dejali so nam, da bomo maja izvedli prve prenose slabih posojil. Imeli smo zgolj tri izvršne direktorje, zato smo najeli zunanje svetovalce,« je pojasnjeval predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg. V nadaljevanju so se navodila spreminjala iz meseca v mesec, česar, kot je poudaril, ni doživel še nikjer.

Dejstvo, da so prve terjatve dejansko prejeli šele konec lanskega leta, po mnenju vodilnih v DUTB nikakor ne opravičuje kritik, da so imeli sami dovolj časa za izpeljavo vseh potrebnih postopkov in storitev in da jim za to ne bi bilo treba plačevati zunanjih svetovalcev. Sami so se pripravljali na prenose terjatev, so pojasnili in dodali, da do zamika ni prišlo po njihovi krivdi. Sicer pa so, kot je pojasnil podpredsednik upravnega odbora Carl-Johan Lindgren, opravljali pogovore s kandidati za zaposlitve. Tudi pri naboru kadrov in organizaciji kadrovske politike so sicer imeli izdatno pomoč zunanjih svetovalcev.

Vendar so se, vsaj kar zadeva kadrovsko agencijo Pedersen&Partners, ki jo v Sloveniji vodi Matej Mrak, očitno dogovorili bolje, kot je pri najemu storitev agencije Korn Ferry International (KFI) to uspelo NLB. Če je ta samo za iskanje članov uprave banke KFI plačala več kot 346.300 evrov, je DUTB »svoji« kadrovski agenciji, ki je prav tako pregledala več kot 200 kandidatov, plačala nekaj več kot 50.000 evrov. So pa na DUTB poleg zaposlene svetovalke za odnose z javnostmi Simone Rodež poiskali tudi zunanjo pomoč za komunikacijo z javnostmi. Pri pripravi komunikacijske strategije jim je pomagalo podjetje Simone Rakuše Sintegra Lab, ki je lani za sedemmesečno sodelovanje s slabo banko prejelo več kot 30.000 evrov. Naj omenimo, da sta bila Rakuševa in Mrak pred časom oba zaposlena v Microsoftu. Komunikacijske storitve podjetja Sintegra Lab so sicer vezane predvsem na pomoč članom upravnega odbora. Vsaj nekateri med njimi pa so medtem očitno že razvili odnos do slovenske javnosti in medijev, ki jih vidijo tudi kot način poskusa vpliva na njihove odločitve. »Od kod vse govorice v medijih? Ker to so govorice, ne dejstva,« je Lindgren kritiziral dosedanje poročanje medijev o spornih praksah DUTB v odgovoru na vprašanje, ali čutijo kakršne koli pritiske.

Brez stimulacij

So na DUTB doslej porabili preveč? »Za pregled bank ste tujim svetovalcem plačali 20 milijonov evrov in zdaj se lahko vprašate, kaj ste od tega sploh imeli,« je z očitki o potratnosti DUTB opravil Nyberg, ki je hkrati prepričan, da so državi doslej že veliko privarčevali. Brez prenosa slabih posojil konec minulega leta se zahtevana donosnost na državne vrednostne papirje po njegovem mnenju zagotovo ne bi znižala, že padec obresti na državne papirje za eno odstotno točko pa privarčuje državi 300 milijonov evrov prihrankov, je Nyberg razlagal na včerajšnji novinarski konferenci. Da je država pred tem petim bankam za dokapitalizacije namenila 3,2 milijarde evrov proračunskih sredstev, ni omenil.

Poleg zunanjih stroškov so imeli v DUTB lani še za 1,22 milijona evrov notranjih stroškov. Kot smo razkrili v Dnevniku, znaša mesečna plača dveh izvršnih direktorjev DUTB, Janeza Škrubeja in Chrisa Gwilliama, 21.500 evrov bruto, druga dva prejemata 9500 evrov bruto, neizvršni direktorji pa 10.000 evrov bruto. Za plače so lani porabili 787.000 evrov bruto. In zakaj tako visoke plače, vsaj za slovenske razmere? Po pojasnilu Lindgrena so morali kandidatom ponuditi plače, kot so jih prejemali pri bivših delodajalcih, »saj drugače ne bi prišli«. Nekateri so menda privolili tudi v manj, ker so delo v DUTB videli kot izziv. So pa zaposleni po besedah Lindgrena brez kakšnih drugih bonitet, tudi variabilnega dela plače za zdaj ne bo. »Poleg tega smo jim povedali, da gre več kot 50 odstotkov njihove bruto plače tukaj v obliki davkov nazaj k državi,« je dodal podpredsednik upravnega odbora.