Nekaj let sem se ukvarjala z vibracijskimi lastnostmi in strukturo tankih plasti iz različnih stekel, ki se uporabljajo v visokotehnoloških izdelkih, pa ne razumem, kako je mogoče zapisati informacije v flaško. Razumljivejšo razlago mi je povedala prijazna prodajalka flaške v lokalni zeliščni prodajalni.
Ta reč je precej draga samo takrat, ko nabavimo prazno flaško, torej nekakšen »hardver« s »softverom«, kasneje, ko »softver« zastara, pa v isto flaško obnovimo zapis informacije. Flaška je zelo privlačna, prav trendovska. Mogoče bi tudi jaz morala imeti vodo vedno pri sebi, da jo srknem, če me ravno zamika, le da bi kupila le steklenico in lično oblekico zanjo, ne pa tudi »informacije« v njej.
Prodajalka mi ni znala razložiti, katera je ta informacija, zagotovila pa mi je, da zelo dobro dene duši in telesu in da ljudje vestno reinformirajo flaškine sposobnosti. Ker sem butasto gledala in zmajevala z glavo, je hitro dodala, da je v to treba tudi verjeti. Kakor koli, nekatere informacije mi nikoli niso ljube, nekatere pa bi imele boljši ali slabši učinek na mojo dušo ob čisto drugem času. Nikakor pa ne morem verjeti, da bo ista informacija v vodi, ki jo bom v flaško natočila iz katere koli pipe ali potočka. Kaj pa če si natočim, bog ne daj, žegnano vodo ali pa tisto vodo iz vaze z rožami – ali bo tudi ta balzam za moje telo in dušo? Ker mi prijazna prodajalka nikakor ni mogla prodati le steklenice in pripadajoče prevleke zanjo brez kakršnih koli »informacij«, sem še danes brez flaške.
Sem pa vseeno zelo radovedna. Kot kažejo spletne strani, v steklo flaške vgravirajo tri simbole: prvi omogoča sledljivost, drugi je kozmogram ali mandala, ki skrbi za zaščito vibracijskega programa v steklu, tretji pa je simbol ORO, ki skrbi za učinkovitejše strukturiranje vode.
Steklenice programirajo z orgonskimi topovi nemškega proizvajalca Bioaktiv. Vibracijski program sestavljajo različne informacije iz narave, ki so v harmoničnem razmerju in vplivajo na strukturo vode. Ta program vtisnejo v silicijev dioksid v steklu, postopek pa traja 90 minut. Moram priznati, da kljub doktoratu iz fizike trdne snovi in več kot 30 letom znanstvenega dela na področju vibracijske spektroskopije ne razumem prav ničesar.
Zato iščem dalje. »Informacijsko sposobnost« flaške dokazujejo prek mikroskopskih posnetkov kapljic, ki se pri kontroliranih pogojih posušijo na steklu za mikroskopiranje (metoda BionEvapo®). Ko voda izhlapi, ostanejo trdne snovi, ki so bile raztopljene v vodi. Očitno je bilo v kapljicah, katerih suhi ostanki so prikazani na spletnih straneh, hudo dosti takih snovi, saj so sledi obilne in imajo res zanimive oblike.
Ampak – kako ponovljive so? Skrbi me tudi trditev, da okrogline flaške ohranjajo pravilno strukturiranost vode, torej »informacije«, kot so v neokrnjenem naravnem okolju, kar je cilj tvorcev izdelka. Ampak žuboreči gorski potočki se zelo daleč od oblike flaške, ki po opisih na spletni strani zagotavlja ohranjanje zapisanih vibracij. Ali to pomeni, da se v naravi informacija takoj izgubi in potem najverjetneje takoj ponovno zapiše (ista ali drugačna)? Torej so v vodi iz potočka mogoče lahko zapisane zelo različne informacije, pravcati informacijski šum! Ti šment!
Vsa zadeva me spominja na znano predavanje Richarda Feynmana z naslovom Cargo cult science. V njem eden najbolj znanih fizikov 20. stoletja govori o znanosti, ki kultna vprašanja potrjuje z znanstvenimi metodami, te pa se uporabijo izključno tako in zato, da se pride do pravih »dokazov«. Ob koncu predavanja, ki je v celoti dosegljivo na svetovnem spletu, je svojim poslušalcem zaželel, da bi lahko svobodno in pošteno delali in da jih ne bi nič prisililo v izgubo raziskovalne integritete.
Pa veliko veselja z dalj časa ohranjajočimi se »informacijami«, ki jih boste popili iz flaške!
Dr. Marta Klanjšek Gundeuniv. dipl. ing. fizike
