Bojazen sta notranji minister dr. Rado Bohinc in državni sekretar za splošne zadeve in policijo Miha Molan, ki sta predstavila standarde, odločno ter z argumenti in primeri sicer zavrgla, drobec dvoma pa je v glavah nekaterih kljub temu še ostal. Meja s Hrvaško zaradi nekdanjega življenja v skupni državi v mnogih primerih kaže povsem drugačno podobo in infrastrukturno ureditev, kot na primer tista z Italijo ali Avstrijo.

Metliškega župana Slavka Dragovana je zanimalo, kako bo v prihodnje z življenjem ob najdaljši slovenski rivieri, porečjem reke Kolpe, kjer ljudje živijo v sožitju in kjer niti sistemi lokalnih vodovodnih omrežij ne poznajo državne meje. Podobno vprašanje je pestilo tudi župana Podčetrtka Marjana Drofenika . "V našem v turizem usmerjenem kraju prehaja mejo vsak dan veliko ljudi, saj je pri nas našlo zaposlitev veliko Hrvatov. Oba naroda vežejo tudi dokaj pogoste sorodstvene vezi, hrvaški obiskovalci toplic pa na račun posebnih kopaliških prepustnic meje skorajda ne čutijo. Bojim se, da bi vsakršno zaostrovanje sedanjega stanja za gospodarstvo naše občine in ljudi ob meji utegnilo imeti zelo negativne učinke," je dejal Drofenik.

Na precej gosto poseljen obmejni prostor je opozoril župan Razkrižja Stanko Ivanušič . "Kot sem razbral iz dokumentov, naj bi bil po vzpostavitvi schengenskega režima sedanji meddržavni mejni prehod v Razkrižju degradiran v maloobmejnega. To pomeni, da ljudje, ki čez mejni prehod med drugim hodijo tudi zato, da lahko sploh pridejo do svojega domovanja, tega po novem ponoči ne bodo več mogli početi. Predvideni maloobmejni režim namreč dovoljuje prehajanje meje samo v dnevnem času. Si lahko predstavljate, v kakšnih težavah in kako omejeni bodo ti ljudje?"

Minister Bohinc je pojasnil, da je odgovore na vprašanja in bojazni županov Metlike in Podčetrtka, katerima se je pridružil še završki podžupan, mogoče najti že v besedilu sporazuma o obmejnem sodelovanju med državama, medtem ko je za težave Razkrižanov menil, da sodijo v delo mešane komisije, ki se bo morala podobnim vprašanjem posebno skrbno posvetiti.

Zanimivo je bilo tudi razmišljanje črnomaljskega župana Andreja Fabjana . Dejal je, da župani obmejnih občin glede prihodnjega novega režima na meji pričakujejo neke vrste vladni projekt, v katerega bi bila poleg notranjega ministrstva vključena še nekatera druga ministrstva, ki lahko dejavno pripomorejo k temu, da se življenje ob meji ne bi poslabšalo. Njegova pobuda pri ministru Bohincu ni naletela na podporo, saj naj bi bili po njegovem ravno župani obmejnih občin tisti, ki bi glede na vsakodnevne življenjske primere dajali ustrezne pobude in predloge posameznim ministrstvom.

"Takšna vaša pobuda bi bila pomemben kazalec razvoja posameznih občin v pasu, o katerem govorimo," je menil Bohinc. Pri tem ga je z navedbo vrste koprskih izkušenj v povezavi z italijansko mejo podprl tudi koprski podžupan Darko Kavre . Dejal je, da meja s sosednjo državo kljub temu, da je dolga leta šlo za mejo med dvema povsem nasprotujočima si družbenopolitičnima sistemoma, že dvajset let velja za zelo odprto.

"Da je tako, je v mnogočem prispevala ravno lokalna skupnost obeh strani. Marsikaj smo uredili sami, na lokalni ravni, in na tak način krajanom olajšali vsakodnevno življenje. Po mojem bi moralo dogovarjanje na tej ravni ob meji s Hrvaško potekati še dosti laže kot nekoč z Italijo," je menil Kavre.

Ker je tudi tajnik brežiške občine Ferdo Pinterič menil, da je brez čimprejšnje ratifikacije sporazuma o obmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško o konkretnih oblikah prihodnjega schengenskega režima na meji težko govoriti, so navzoči soglasno izrazili željo, da bi do tega dejanja prišlo v čim krajšem času. Zlasti zato - to je posebej poudaril tudi minister Bohinc - ker Evropska unija mnogo laže soglaša z že ustaljenimi posebnostmi v odnosih med državami na robu Unije, kot pa da bi pristala na nove izjeme.