Od konca tedna namreč spet dela sirarna v Srednji vasi, kjer so od nekdaj delali sloviti bohinjski sir (zaščitena blagovna znamka) z mnogo luknjami in veliko kupci, ki so po vsej Sloveniji prisegali na okus, ki je dal slutiti tudi gorsko travo in cvetje, ki so ga mulile krave po planinah. "Znani zapleti so zdaj za nami, v odkup sirarne v stečaju in druge naložbe bomo vložili okoli 600.000 evrov, na leto pa bomo izdelali okoli 60 ton pravega, našega sira," trdi direktor sirarne, kjer pa je posebnega pomena tudi glavni sirar Milan Taler, ki izhaja iz znane sirarske družine iz vasi Studor.
Sicer pa je domače podjetje Bohinjska sirarna tudi plod podjetnosti skupine ljudi (večina sorodnikov), ki so se odločili, da propadlo prejšnje podjetje odkupijo in oživijo dejavnost, ki je v Bohinju tradicija. "Računamo na uveljavitev blagovne znamke, ki je bila nekoč pojem kakovosti," je dejal direktor Cvetek, hlebec bohinjskega sira pa je težak med 45 in 55 kilogrami in ima med 5 in 15 milimetri velike luknje, ki so prav tako njegova značilnost.
Do zdaj je bilo lukenj največ v razumevanju med tistimi, ki so bohinjsko mleko pridelovali oziroma ga odkupovali. Zato ni čudno, da je Bohinjska sirarna najbolj potrebovala domačo surovino in na teden bodo tako odkupili 16.000 litrov res domačega mleka, ki ga bodo delno sicer še vedno vozili tudi v predelavo na Primorsko. Vsekakor pa je sedanje oživljanje blagovne znamke in sirarne velikega pomena za sam Bohinj, v njej pa so zaposleni trije ljudje. Potem ko se je izkazalo, da "uvoženi podjetnik" Bohinjcev ni naučil ne poslovnosti ne prinesel obljubljenega razcveta mlekarstva in sirarstva, so stvar vzeli v roke Bohinjci sami in zato je pohvalna pri tem tudi skrb občine, da bi bohinjski sir kot zaščitni znak teh krajev še obstajal. Kot so obljubili sirarji, ga že lahko najdemo tudi v trgovskih centrih po Sloveniji.
