Edini zaposleni v akvariju, prostori akvarija so v lasti in upravljanju srednje pomorske šole v Portorožu, je Valter Žiža . Povedal nam je, da je v noči iz minule srede na četrtek zgodaj zjutraj odpovedala črpalka za črpanje in dovod sveže morske vode, zato je v akvarijskih posodah zmanjkalo kisika. V dveh urah so namestili novo črpalko, vendar je v tem času poginila že večina rib. Med njimi so bile nekatere redke vrste, ki jih je težko ujeti v severnem Jadranu, na primer kostorog ali balist, murena, morski psi, morski konj, škarpene, vrane, zobatec, raže in tudi dva morska biča, ki so v akvarijih redki, ker v njih težko preživijo, a sta se v Piranu očitno dobro prilagodila. Večino rib, ki so na ogled v piranskem akvariju, so akvarijski delavci ulovili v našem morju kar sami. Nekatere, na primer morske pse, jim prinesejo ribiči, kadar se jim nasmehne ribiška sreča. Številne vrste morskih rib in drugih prebivalcev morja v akvariju pa so dokaz, da je naše morje še vedno polno presenečenj, v katerem so številne vrste različnih prebivalcev, je pa res, da se ne pojavljajo v velikem številu. Zato je piranski akvarij obiskovalcem vselej ponujal (in bo še naprej) izreden pogled v podmorski svet in pestrost različnih vrst morskih organizmov v značilnem bivalnem okolju našega plitvega, a z življenjem bogatega morja. Načrti o gradnji novega akvarija v sklopu nove Morske biološke postaje se menda odmikajo v daljno prihodnost, zato je treba napeti vse sile za ohranitev sedanjega akvarija ob notranjem mandraču piranskega pristanišča.

Za ohranitev skrbeli posamezniki

Piranski akvarij je začel delovati leta 1967, čeprav je bil ustanovljen že leta 1964, ko je Društvo akvaristov slovenske obale prenovilo pritličje stare zgradbe pomorske in ribiške šole v Piranu. Od takrat do nedavna je bil v njem zaposlen akvarist in izvrstni potapljač Zvonimir Kralj, ki je skrbel za delovanje vsega akvarijskega sistema. Večino gostov v akvarijskih bazenih je ulovil sam. Čeprav nad sto let stari akvarijski zgradbi zob časa ne prizanaša, je akvarij zaradi dobro vzdrževanega življenja v njem vredno vedno znova obiskati. Sicer pa je vstopnina (500 tolarjev za odrasle in 400 za otroke) edini vir sredstev za vzdrževanje in pokrivanje stroškov delovanja akvarija.