Edna Parker je svoj rojstni dan smehljajoča se praznovala minuli konec tedna v krogu svojih sorodnikov in gostov v negovalnem domu. Njen 59-letni vnuk Don Parker ne zna pojasniti njenih visokih let. Pravi le, da je ni nikoli skrbelo in da je bila vedno vitka. Pred dvema letoma je Ednin krvni vzorec odvzel dr. Tom Perls, raziskovalec z bostonske univerze, in ga vključil v bazo podatkov o superstoletnikih. Njen DNK je zdaj shranjen skupaj s podatki o drugih starostnikih, ki so dočakali 110 let. Znanstveniki pregledujejo njihove gene, da bi odkrili »sveti gral« visoke starosti.

Parkerjeva je po smrti svojega moža leta 1938 sama živela na kmetiji, dokler ni bila stara sto let, ko se je preselila k sinu. Nekaj mesecev kasneje se je izognila smrti, ko bi skoraj zmrznila v sadovnjaku. Sin in vnuk sta jo našla še pravočasno, da je popolnoma okrevala. Danes, petnajst let kasneje, je njena soba v domu za rekonvalescente v Shelbyvillu pri Indianapolisu okrašena z medvedki in fotografijami petih vnukov, trinajstih pravnukov in trinajstih prapravnukov. Edna Parker je preživela oba svoja sinova, njeni sestri pa sta umrli, ko sta bili stari 99 in 88 let.

Po podatkih gerontološke raziskovalne skupine iz Inglewooda v Kaliforniji, ki preverja podatke o ljudeh visoke starosti, je samo 75 ljudi na svetu – 64 žensk in 11 moških – starih 110 let in več. Parkerjevo, ki se je rodila 20. aprila 1893, je Guinnessova knjiga rekordov razglasila za najstarejšo Zemljanko, ko je avgusta lani umrla štiri mesece starejša Japonka. »Dolgo življenje je del družinske zgodovine,« ugotavlja dr. Nir Barzilai, direktor medicinskega inštituta za raziskovanje staranja v New Yorku.

Barzilai in njegova raziskovalna ekipa so pri superstoletnikih našli več genskih mutacij, ki morda igrajo pomembno vlogo pri upočasnitvi procesa staranja in odpornosti proti boleznim, povezanim s starostjo. Dr. Tom Perls pravi, da je skrivnost dolgega življenja skupek genskih in okoljskih dejavnikov, kot so zdravstvene navade. Njegove raziskave na okoli 1500 stoletnikih kažejo na še en dejavnik, ki bi lahko zavaroval ljudi pred boleznimi, kot sta srčni infarkt in kap – ne odzivajo se razburjeno na stresne dogodke oziroma se s stresom bolje spoprimejo kot drugi.