Vlada je urad za preprečevanje korupcije ustanovila lani in mu v ustanovitvenem aktu med drugim poverila vrsto strokovnih nalog. Res pa je, kot ocenjuje tudi direktor urada Boštjan Penko , da urad ni dobil nobenih konkretnih posebnih pooblastil, na podlagi katerih bi lahko na primer zahteval vpogled v listine, opravljal pogovore s strankami, sodeloval s policijo, tožilstvom, opravil inšpekcijske preglede in podobno. "Vsakršno sodelovanje urada z drugimi državnimi organi, spremljanje uresničevanja predpisov, ki so pomembni za preprečevanje in odpravljanje korupcije, ter zbiranje in analiziranje podatkov v tem trenutku temelji zgolj na dobri volji in pripravljenosti drugih pristojnih organov, da sodelujejo z uradom. Urad sicer lahko prek predsednika vlade, ki mu je direktor urada neposredno podrejen, na avtoritativen način zahteva sodelovanje drugih državnih organov. Vendar pa tak način delovanja urada verjetno ne bo prinesel želenih rezultatov," meni Penko.
Neodvisni od politike
Zato se je skupaj s svetovalko na uradu (drugi zaposleni naj bi bili menda iz priprave zakona izključeni) lotil pisanja protikorupcijskega zakona. Veljal naj bi za vse pravne in fizične osebe, ne glede na to, ali sodijo v javni ali zasebni sektor. Vladni urad za preprečevanje korupcije naj bi se preoblikoval v neodvisno in samostojno državno protikorupcijsko komisijo. Neodvisnost in samostojnost komisije sta po oceni piscev zakona potrebna dejavnika za učinkovito odkrivanje, odpravljanje in preprečevanje korupcije v vseh segmentih naše države. "Organ, ki se bori proti korupciji, mora delovati nemoteno, brez nedopustnih posegov katerekoli veje oblasti oziroma njenih predstavnikov." Tako naj bi bil položaj komisije primerljiv s položajem varuha človekovih pravic ali položajem državne revizijske komisije. Njenega predsednika in namestnika predsednika naj bi za petletni mandat imenoval državni zbor na predlog predsednika republike, Penko pa si je še zamislil, da bi ti dve mesti lahko zasedli le tisti, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje v sodniško funkcijo. (Mimogrede, Penko ta pogoj izpolnjuje, saj je bil pred imenovanjem za direktorja urada sodnik na ljubljanskem okrožnem sodišču.) Tudi postopek razrešitve predsednika in namestnika naj bi potekal po enakem postopku, kot je določen v zakonu o sodniški službi. Komisija bi imela največ 12 članov, imenovala pa bi jih vlada. Pri kadrovskih zadevah pa bi imel odločilno vlogo kar sam predsednik komisije. Tako bi predlagal člane komisije in tudi članov strateškega protikorupcijskega sveta (posvetovalnega organa komisije) predsednik države ne bi mogel imenovati, če se s tem ne bi strinjal predsednik komisije...Pomanjkanje integritete
Poleg nalog, ki jih ima urad zdaj, naj bi komisija dobila mnoge povsem nove. Med drugim naj bi testirala integriteto subjektov v javnem in zasebnem sektorju. Sklep, ali ima na primer neko podjetje, državni organ ali neki funkcionar integriteto, bi izdal predsednik komisije. Zoper njega pa naj ne bi bilo pritožbe. S poročilom o opravljenem testu integritete bi seveda seznanili javnost. Komisija bi še zbirala podatke o premoženjskem stanju državnih funkcionarjev, tudi predstavnikov sodne veje oblasti, kar je zdaj v pristojnosti parlamentarnega delovnega telesa. Da bi za uspešen boj proti korupciji potrebovali dober protikorupcijski zakon, ni dvoma, vendar pa se z zamislimi Penka, kako naj bi urad deloval v bodoče, marsikdo ne strinja. Med njimi sta tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in generalni sekretar vlade Mirko Bandelj . Oba sta ocenila, da je zakon slab in neprimeren.Penkov lov na čarovnice
Bandelj je tako med drugim menil, da zakon ne sledi mednarodnim dokumentom, na katere se sklicuje (konvencije OZN, Sveta Evrope, OECD), hkrati pa prinaša pravno povsem nesprejemljive rešitve. "Nekatere bi se lahko v skladu s terminologijo in definicijami samega zakona označilo celo za koruptivne," je bil oster. Greco je Sloveniji dal 12 priporočil v boju proti korupciji, med drugim naj uredi predkazenski in kazenski postopek, položaj policije, državnega tožilstva, problematiko davčnih uradnikov in inšpektorjev, vprašanje imunitete... "S predlaganim zakonom se žal neuspešno poskuša izpolniti samo eno priporočilo, in sicer, da se ustanovi poseben organ. Gre torej za zakon o ustanovitvi nove državne protikorupcijske komisije in ne za protikorupcijski zakon," nadaljuje generalni sekretar. Poleg tega opozarja, da Greco priporoča Sloveniji organ, ki bi bil identičen sedanjemu uradu za preprečevanje korupcije, ne pa "kvazisodni, kvazipolicijski in kvazipolitični organ, ki ga predvideva predlog zakona." V svojem mnenju se je Bandelj še posebej spotaknil ob največjo novosti, to je test integritete posameznikov. V tem postopku po njegovi oceni v prvi vrsti ne gre za odkrivanje korupcije, temveč za ugotavljanje, ali fizična oziroma pravna oseba, uradnik ali zasebnik delujejo pošteno, moralno in etično. "Takšno `moralno` razsojanje zgolj na podlagi odločitev predsednika komisije predstavlja najboljšo možno podlago za začetek `lova na čarovnice` in prek javnega objavljanja `razsodb` tudi za javne linče posameznikov. Preverjanje integritete bi se seveda dalo učinkovito uporabiti tudi za diskreditacijo političnih nasprotnikov ali predsedniku komisije zgolj na splošno nesimpatičnih oseb." Tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je postopek testiranja integritete sporen z več vidikov. "Gre za postopke in ravnanja, ki lahko močno in daljnosežno posegajo v zasebnost in osebnostno integriteto posameznikov."Bandelj je opozoril tudi na del predloga zakona, ki govori o spremljanju kršitev kodeksov etike. "Tako bo državna komisija preverjala tudi kršitve kodeksa novinarjev, zdravnikov in drugih, ki na tem področju očitno izgubljajo avtonomijo." Bandelj in Hanžek menita, da zakon ne daje odgovora še na celo vrsto vprašanj, med drugim, kako bo komisija sprožala disciplinske postopke proti demokratično izvoljenim funkcionarjem, zakaj je obvezno oblikovanje posebne komisije le, kadar so v korupcijsko kaznivo dejanje vpleten sodnik, tožilec ali policist, zakaj ustanovitev take komisije ni predvidena tudi v primeru, če je kaznivega dejanja osumljen funkcionar v zakonodajni ali izvršilni veji oblasti... Podobne pripombe naj bi imeli tudi na policiji in uradu za preprečevanje pranja denarja.
Sicer pa smo za komentar prosili tudi Boštjana Penka, ki mu ni bilo ravno prav, ker smo ga spraševali o vsebini zakona, ker naj bi šlo za interno gradivo. "Gre za teze, kako vidimo učinkovito obravnavanje korupcije. Želeli smo preveriti, ali so za vse tiste, ki se jih zakon tiče, sprejemljive ali ne. Koncept zakona ni bil sprejemljiv. Ker je bilo več negativnih kot pozitivnih odzivov, smo odločili, da zakona še ne bomo poslali v vladno proceduro. Kritike so zelo podobne oziroma se nanašajo na iste ključne točke (neodvisnost komisije in njena pooblastila). Zato bomo septembra začeli razpravo in poskušali ugotoviti, kaj je tisto, kar je za našo državo potrebno, in kaj je sprejemljivo za vlado in stroko." Kljub temu pa je na koncu še dodal, da še vedno stoji za predlaganimi rešitvami. <%HR>
