Če hočejo prodreti globoko v vesolje, se morajo najprej prebiti na visok hrib

Kolosalno vozilo, orjaški tovornjak z 28 kolesi, ki ga bodo uporabili pri postavljanju gigantskega teleskopa v Čilu, je nared za potovanje, saj je uspešno prestalo serijo testov, s katerimi so preverili njegove zmogljivosti. Tovornjak bo namenjen prevozu anten - vsaka od njih tehta 115 ton na 5000 metrov visoko ploščad Llano de Chajnantor v atakamski puščavi v Andih, kjer bodo postavili orjaški teleskop Alma. Strokovnjaki menijo, da bodo z njegovo pomočjo lahko prodrli v temne dele vesolja, ki so se njihovim teleskopom do zdaj izmikali.

Vozilo ima 28 koles

Almov projektni vodja Adrian Russell je povedal, da so testirali tako nosilnost kot samostojno vodenje koles. Orjaški tovornjak bo na plato, kjer bodo postavili teleskop Almo (njegovo ime sestavljajo začetnice besed Atacama Large Millimeter Array), vozil njegove sestavne dele. Astronomi si od projekta, ki naj bi bil končan do leta 2012 in za katerega bodo porabili okoli 900 milijonov ameriških dolarjev, ogromno obetajo. Upajo, da bodo s pomočjo najsodobnejše tehnologije lahko pokukali v najtemnejše koščke našega vesolja in opazovali galaksije, ki so se oblikovale kmalu po velikem poku.

Teleskop Alma desetkrat bolj natančen od Hubbla

Vsaka od preciznih anten teleskopa - vseh skupaj jih bo teleskop imel 66 - meri 12 metrov v premeru, zaznava pa lahko spremembe, velike do 20 milijonink metra. Krožniki bodo med sabo elektronsko kombinirani, tako da bodo omogočali opazovanje, za katerega bi sicer potrebovali teleskop izjemnih dimenzij in resolucije. Teleskop Alma bo sondiral vesolje z milimetrskimi valovnimi dolžinami desetkrat bolj natančno kot veliki teleskop Hubble.

Orjaški tovornjak je dolg 20, širok 10, visok pa 6 metrov. Tehta 130 ton in ga poganja motor z močjo dveh motorjev formule 1. Izdelali so ga v podjetju Scheuerle Fahrzeugfabrik blizu Nürnberga v Nemčiji. Glavna skrb inženirjev je bila, kako uspešno naložiti anteno in jo po prevozu namestiti na točno določeno mesto na betonski ploščadi. Vozilo je test prestalo brez težav.

Delavci s kisikom na hrbtu

Ko bo šlo zares, bo moralo vozilo antene prepeljati iz "baznega kampa" na višini 2900 metrov na višino 5000 metrov. Voznik bo vozil s kisikovo jeklenko na hrbtu, s kisikom si bodo pomagali tudi delavci na ploščadi. Ploščad Llano de Chajnantor v atakamski puščavi so za opazovališče izbrali zato, ker je tako suha. Gre za enega najbolj suhih krajev na svetu. Z vodo, ki jo dobi skozi vse leto, bi napolnili olimpijski bazen do višine enega milimetra. Z izbiro maksimalno suhega opazovališča bodo znanstveniki preprečili, da bi vlaga ovirala občutljive merilne instrumente v teleskopu.

Preberite zadnje članke