"Zanimanje za infrardečo savno iz leta v leto narašča, obiskujejo jo tako mladi kot stari. Vsak najde svoj razlog, eni prihajajo zaradi zdravstvenih težav, drugi zgolj zaradi sprostitve," pravi Rok Berlic , ki ima s takšno savno v zasebnem kozmetičnem salonu že osemletne izkušnje. Sam je z njo zelo zadovoljen, saj mu pomaga pri bolečinah v ramenskem delu, pri prehladih, večkrat pa mu je z njo uspelo omiliti ali celi odpraviti težave z išiasom.

POZITIVNI UČINKI INFRARDEČIH ŽARKOV ZNANI ŽE DOLGO

Infrardeča savna deluje podobno kot naprave za gretje novorojenčkov v porodnišnicah. Grelci oddajajo infrardečo energijo v razponu od osem do štirinajst mikronov, kar je podobno, kot bi se greli na soncu, le da toplota ogreva stvari neposredno, ne da bi ogrevala zrak, ki je vmes. V primerjavi z drugimi savnami je temperatura v infrardeči bistveno nižja, med 50 in 60 stopinjami Celzija. Tudi v slovenski uradni medicini infrardeča svetloba ni neznanka. Doc. dr. Milica Klopčič - Spevak , dr. med., iz Centra za medicinsko rehabilitacijo v Kliničnem centru, pravi, da so infrardečo in ultravijolično svetlobo uporabljali za zdravljenje že v šestdesetih letih, zdaj pa ponovno pridobiva pomen. "V nasprotju s savnami v uradni medicini infrardeče svetlobe ne uporabljamo za segrevanje celega telesa, temveč samo na obolelih mestih. Primerna je za zdravljenje bolečin, brazgotin in ran," pravi Klopčič - Spevakova. Po ocenah strokovnjakov naj bi bila infrardeča savna najprimernejša za ljudi, ki se ne morejo normalno gibati, za invalide in tiste, ki si ne vzamejo časa za telesno aktivnost. Tem pomaga, da krepijo srčno-žilni sistem. Pri segrevanju se namreč telo odzove podobno kot pri telesni aktivnosti in poveča pretok krvi skozi srce. V praksi se obsevanje uporablja tudi za lajšanje bolečin pri zvinih, pri poškodbah mišic, revmatičnem artritisu ter bolečinah v hrbtu. Finski in nemški raziskovalci so dokazali, da savna povečuje elastičnost žil in viskoznost krvne plazme, kar odpravi ali olajša bolezen koronarne arterije, aterosklerozo in hipertenzijo. Savno je mogoče uporabljati tudi kot pomoč pri hujšanju. Po štiridesetih minutah savnanja naj bi namreč porabili vsaj dvakrat toliko kalorij, kot če bi trideset minut tekli.

TUDI INFRARDEČA SAVNA ZAHTEVA NAPOR

"Savnanje v infrardeči savni je sicer manj naporno kot v finski, kljub temu pa od telesa zahteva določeno mero napora. Iz izkušenj sem ugotovil, da ljudje po savnanju nimajo težav, malce težje ga prenašajo le srčni bolniki, saj jim vročina ne ustreza. Če med savnanjem občutimo nelagodje, se je najbolje posvetovati z osebnim zdravnikom, savnanje omejiti ali prekiniti," pojasnjuje Rok Berlic. V drugi strokovni literaturi pa zasledimo, da savnanje ni priporočljivo pri akutnih poškodbah, neprijetno je lahko za nosečnice, hemofilike ter ženske med menstruacijo, saj gretje v spodnjem delu hrbta pospešuje menstrualni tok. Neprijetnosti lahko povzročijo tudi metalni ali drugi vsadki, ki odbijajo infrardeče žarke, zato se je pred uporabo treba posvetovati s kirurgom, ki ve, kako občutljiv je vaš vsadek za temperaturo. "Obisk savne je priporočljiv do dvakrat na teden, pogostejša uporaba pa je lahko utrujajoča; savnanje namreč tako kot športna aktivnost zahteva določen fizični napor," končuje Berlic. Kljub vsem pozitivnim učinkom infrardeče savne pa ne smemo pozabiti, da nam brez naše aktivnosti ne bo povrnila zdravja. Če se bomo ob njeni uporabi ukvarjali s športom ter zdravo živeli, bo uspeh mnogo večji.