Kasneje se je mnenje spremenilo. Slovenska vlada je namreč na avgustovski dopisni seji sklenila, da je grad tudi kulturni spomenik državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je lani novembra izdalo odločbo, na katero se na upravno sodišče ni nihče pritožil. Z njo je grad dokončno ostal v državni lasti in dedičem pripada odškodnina.
Trinajst let dolg postopek je tako končan, trije nečaki Rada Hribarja pa bodo dobili obveznice Slovenske odškodninske družbe, vredne okoli pet milijonov evrov. Državi ostanejo vse nepremičnine, grad pa bo še naprej protokolarni objekt. Iztok Purič, direktor servisa protokolarnih storitev na Brdu, je prepričan, da tak razplet omogoča boljše vzdrževanje in morebitno obnovo gradu. Za objekt je namreč najslabše, če nima dejanskega lastnika, ki bi ustrezno skrbel zanj.O obsegu naložbe v prenovo gradu za zdaj še ni mogoče dajati natančnih ocen: "Vsekakor pa bo treba ohraniti vsebino gradu, ki ni bil nikoli namenjen množičnim dogodkom," je povedal Iztok Purič. V preteklih letih je bilo mogoče del gradu najeti za poroke in podobno. Dodati je treba, da so bile posebnost in dragocenost gradu tudi umetniške slike, h gradu namreč sodi tudi znana slika Kofetarica slikarke Ivane Kobilca. Narodna galerija bo zato morala z lastniki podpisati pogodbo o najemu umetniških slik neprecenljive vrednosti.
