V karieri so vedno vzponi in padci. Do sedaj sem v karieri vedno dokazal, da se po padcu poberem. Letošnji spomladanski del sezone je bil zame zelo slab. Najprej rezultatsko, nato pa še poškodba, ki je pokvarila obe glavni dirki. Na Flandriji sem odstopil, na Roubaixu pa nisem mogel niti nastopiti. Veliko je grenkega priokusa, a se že pridno pripravljam na drugi del sezone.
Razočaranje vam torej ni vzelo motivacije za nadaljevanje sezone?Če bi imel težave z motivacijo, bi se s športom nehal ukvarjati, ko sem bil star 15 let.
Ste kolesarski romantik. Zadnje tri leta so se vam vedno zasvetile oči, ko smo se začeli pogovarjati o dirki po Flandriji in o klasiki Pariz–Roubaix, a se nato ni izšlo po vaših željah. Ker pri vas predaje ne poznamo, boste verjetno še poizkušali.Zagotovo. Ti dirki ostajata v mojih sanjah in prepričan sem, da sem fizično sposoben priti na stopničke ali tudi zmagati. Dokler bom imel priložnost, se bom trudil in napadal.
Zaradi teh dirk ste se tudi v zadnjih sezonah odpovedali nastopu na Giru, ki ravno poteka.Dirka po Italiji trenutno težko najde prostor v mojem programu. Preblizu je klasikam in dirki po Franciji. Kot kolesar potrebuješ nekaj časa, da težke enodnevne preizkušnje predelaš in nato začneš priprave na dirko po Franciji, kjer moraš biti boljši na vzponih. Dirka po Italiji je tudi drugačna kot po Franciji. V Italiji moraš biti bolj eksploziven, na Touru pa malenkost lažji. Enostavno ne gre, da bi ves čas nastopal, ker se potem iztrošiš. Telo potrebuje čas za počitek in pripravo na nov izziv. Zame je poletni del sezone enostavno preveč mamljiv, saj velikokrat dobre rezultate dosegam tudi po dirki po Franciji in bi bilo škoda žrtvovati te dirke za to, da bi vozil na Giru.
Vseeno pa dirko spremljate. Ste odličen analitik. Lahko potegnete črto pod prva dva tedna?Tadej Pogačar je na dobri poti, da še enkrat dokaže, da je številka ena, in tukaj sploh ni več kaj dosti dodati. Upam le, da se mu do konca uspe izogniti vsem pastem, ki ga potencialno čakajo na poti.
Na dirkah ste tudi njegov tekmec. Morda vseeno vidite možnost, kako ga naslednjič premagati?Nemogoče ga je, razen če ima smolo ali slab dan. Vsakič znova dokaže, da je boljši od drugih. Vsako priložnost zagrabi z obema rokama. Vedno poskuša biti najboljša verzija samega sebe in to ga dela boljšega od drugih, zato je tam, kjer je.
Z njim tudi trenirate. Je tudi na treningih tako tekmovalen in vas preganja?Velikokrat se skupaj odpraviva na vožnjo in ni težko voziti z njim. Zna se prilagoditi. Je pa tudi ritem na treningih drugačen, razen ko delamo intervale. Tam ima vsak predpisane svoje številke. Verjetno je že tista običajna hitrost na treningu zanj manjša obremenitev, a treningi z njim so vseeno dobri. Tam ni tako velike razlike, kot je potem na dirki.
Mu bo uspel znameniti dvojček Giro-Tour, ki ga napada?Za zdaj je na odlični poti.
Druga vaša značilnost je izjemna analiza tekmecev in tras dirk, kjer lovite zmage. Čeprav so vam nekateri dejali, da temu namenjate preveč pozornosti, ste sami prepričani, da vas je to pripeljalo do uspehov. Nam lahko zaupate, katere etape dirke po Franciji imate obkrožene za napad letos?Zagotovo mi na papirju najbolj ustreza etapa z makadamom. Preostale mi morda niso tako naklonjene kot v preteklih treh letih. Vseeno bo predvsem v zadnjih ravninskih etapah, ko bodo sprinterske ekipe zelo utrujene, priložnost tudi za kakšen pobeg. Ko se etapa, ki naj bi se predvidoma končala s sprintom, ne konča z njim, je vedno priložnost za uspeh.
Niste ljubitelj višinskih priprav. Ali to kaj vpliva na to, da se z drugimi člani ekipe ne pripravljate skupaj na Tour?V naši ekipi nisem edini kolesar, ki ne hodi na višino. Imamo še enega takega. Moje telo se na višino enostavno ne odziva. Zato sem prva dva dneva svetovni prvak, saj nimam težav in ne čutim nobenega stresa. Nato pa redkejši zrak nima svojega učinka, ni želene adaptacije. Postajam vse bolj utrujen in enostavno tam ne morem tako dobro trenirati kot na nižji nadmorski višini. Na višini sem bil nazadnje leta 2020, ko smo z ekipo nato dokončno potrdili, da moje telo na takšen trening ne reagira. To pa ne pomeni, da v tem času nimam tako strukturiranega treninga. Ravno tako imam obdobja, ko ničesar ne prepuščam naključju. Imam cele dneve, ko nimam drugih obveznosti, kot da vozim svoje kolo. V tem obdobju imam ravno tako masaže, fizioterapije, zelo pozoren sem na prehrano in tako naprej. Moje telo se zelo burno odziva na vročino, zato se več poslužujem tovrstnega treninga.
Pred Tourom vas bomo ponovno gledali na dirki po Sloveniji. Se vidite v boju za zeleno majico ali je Krvavec pretežak?Krvavec je zagotovo pretežak, da bi dirkal na skupno zmago, zato bomo poiskali kakšne druge cilje. Dirka po Sloveniji je zame predvsem odlična priprava za Tour, saj etape niso prezahtevne, a so vseeno dovolj težke, dirka je tudi ravno prav dolga. Udeležujem pa se je tudi zato, ker imamo v ekipi veliko slovenskih partnerjev in združujemo prijetno s koristnim.
Na dirki po Franciji ste omenili makadam, lani ste v tej novi disciplini postali celo svetovni prvak. Sodeč po vaših objavah tudi letos veliko preživite na tem kolesu. Kakšne načrte imate v tej disciplini?Letos bom nastopil na treh dirkah. Prva me čaka že čez dva tedna v ZDA, v Kansasu. Septembra bom nastopil še v Gironi v Italiji in nato konec leta na svetovnem prvenstvu v Belgiji.
Vaš šef Milan Eržen je nedavno dejal, da si z ekipo Bahrain-Victorious želi osvojiti Giro z Italijanom in Tour s Francozom. Lahko poveste kaj več o tem, na kom leži breme?Mislim, da breme Italijana leži na Antoniu Tiberiju, ki ravno dokazuje, da se je sposoben zelo dobro voziti na tritedenski dirki. Za Francoza pa ne bi vedel, saj trenutno nimamo nikogar v ekipi. Zagotovo pa se bo v naslednjih letih pojavila kakšna priložnost in bo prišel tudi kakšen super mladi talent iz Francije.
Kakšne pa so njegove želje glede vas?Cilje postavljamo vsako sezono posebej. Zagotovo sta Flandrija in Pariz–Roubaix še vedno na mojem seznamu neizpolnjenih želja. Vsako leto pa so tudi novi izzivi. Zelo bi si želel zmagati na cestni dirki svetovnega prvenstva. Ob koncu kariere bomo videli, kaj se bo uresničilo in kaj ne.
Prišla sva še do reprezentance. Bo letošnje leto sanjsko za slovensko kolesarstvo?Začelo se je zelo dobro. Verjamem, da nam bo kot ekipi uspelo tudi na svetovnem prvenstvu. Na koncu sploh ni pomembno, komu, saj se vsi zavedamo, da je kolesarstvo ekipni šport, in smo se pripravljeni prilagoditi. Vsi se zavedamo, da sam ne moreš doseči nič, zato enkrat pomaga eden, drugič nekdo drug. V reprezentanci s tem nimamo težav.
