Nekdanja novinarka TV Slovenija in zdajšnja poslanka Mojce Šetinc Pašek je leta 2020 na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo dosojeno odškodnino v višini 6000 evrov za žaljivi tvit Janeza Janše, v katerem je prvak SDS njo in novinarko Eugenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«. Spomnimo, da je večina vrhovnih sodnikov takrat pri presoji Janševega tvita ocenila, da »v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost razsvetljenskemu načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici«. Zobec in Pavčnik sta bila tedaj med tremi sodniki, ki so ugodili Janševi zahtevi za revizijo in zavrnili tožbeni zahtevek Mojce Šetinc Pašek. Zobcu in Pavčniku je tedaj pritegnil tudi vrhovni sodnik Rudi Štravs, večinski odločitvi pa sta nasprotovali sodnici Mateja Končina Peternel in Karmen Iglič Stroligo.
Ustavni sodniki so sedaj pritrdili pritožbi Šetinc-Paškove, v sodbi pa zapisali, »da je vrhovno sodišče z neustreznim ovrednotenjem pomena žaljivega izjavljanja opozicijskega poslanca o novinarki izhodišče presoje zasnovalo pretirano omejujoče za pritožničino pravico do časti in dobrega imena ter s tem sprejelo odločitev, ki ni v skladu z ustavo«. Ustavno sodišče je zato razveljavilo razsodbo vrhovnega sodišča in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V sodbi ustavnega sodišča piše, da gre za »sramotilno, zaničevalno izražanje politika, pomembnega mnenjskega voditelja, na družbenem omrežju, ki ima ne le za pritožnico kot novinarko ženskega spola, ampak tudi za demokratično družbo nasploh, posebej škodljive posledice«. Sramotenje novinark na spletu ne prizadene le njihovega osebnega dostojanstva, ampak prek poskusa utišanja kritičnih novinarskih glasov, tako ustavni sodniki, tudi javni interes do obveščenosti. Ustavno sodišče je zato razveljavilo razsodbo vrhovnega sodišča in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Šetinc-Paškova: Sodba prihaja ob pravem času
Spomnimo še, da je vrhovno sodišče za razliko od kazenske zadeve v primeru odškodninske tožbe tožbi Šetinc-Paškove in Evgenije Carl obravnavalo ločeno. Pri čemer pa je večina vrhovnih sodnikov v drugem, vsebinsko identičnem odločanju o Janševem nedostojnem tvitu, namenjenem novinarki in urednici TV Slovenija, v primeru tožbe Carlove presodilo, da »uporaba twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja, niti ne more biti izgovor za afektivno in še manj za premišljeno ravnanje. Podajanje vrednostnih sodb pa je omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage.« Zato je senat vrhovnega sodišča zavrnil zahtevo za revizijo predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je novinarka TV Slovenija Evgenija Carl zaradi razžalitve tožila za 6000 evrov odškodnine in tožbo tudi že pravnomočno dobila.
»Izjemno sem vesela, ker je ustavno sodišče potrdilo, kar sem ves čas zagovarjala: povedalo je, kaj je pravi način govora v družbi, ki ne sme biti žaljiv. Tudi politiki nimajo pravice podrejati si profesionalnega novinarstva in žensk in jih osebno diskreditirati. Profesionalno novinarstvo je ogledalo demokracije,« je v prvem odzivu povedala Šetinc-Paškova, ki je v sedanjem sklicu nepovezana poslanka. Odločitev ustavnega sodišča s svojo sporočilnostjo po oceni poslanke prihaja v pravem trenutku. »Tudi zato, da na današnji dan kot družba ne pozabimo in da se zavedamo, kdo je tisti – katera politika oziroma kateri politik –, ki je za svoje politične interese, torej pohoda na oblast, v Sloveniji v naš javni diskruz v največji možni meri vnesel sovražni govor, vsesplošno žaljenje in blatenje ter osebno diskreditiranje vsakogar, ki misli drugače. S tem načinom pa vnaša tudi razdor med ljudi, ki ga nenehno uporablja in izrablja za dosego političnega cilja.«
Šetinc-Paškova je še dodala, da je sodba pomembna v več vidikih, tako zanjo osebno, predvsem pa v splošnem družbenem pomenu vzpostavljanja odnosa politik – novinar. »Zavedati se moramo, da brez profesionalnih novinarjev in profesionalnih medijev, ki svoje delo opravljajo v skladu s profesionalnimi standardi, zavezami in kodeksom, demokracije ni. To enako velja za obe strani tega razmerja, utemeljena kritika da, vendar ne podrejanje, blatenje, žaljenje, diskreditiranje. Prav tega se je namreč v mojem in Evgenijinem primeru poslužil prvak SDS. Menim, da je to eno od ključnih sporočil, ki ga s svojo odločitvijo v mojem primeru politikom, novinarjem in slovenski družbi nasploh, sporoča šest ustavnih sodnikov.« Nekdanja novinarka pričakuje, da bo vrhovno sodišče sedaj v najkrajšem možnem času odločilo v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
