Prvi bilateralni obisk slovenskega premierja Roberta Goloba pri generalnem sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu se je danes odvil tik pred dvajseto obletnico včlanitve v Nato, ki jo bo Slovenija praznovala prihodnji teden. Teme pogovorov premierja in Stoltenberga, ki se letos po dveh podaljških svojega mandata v času vojne v Ukrajini poslavlja z mesta generalnega sekretarja, so bile mednarodne varnostne razmere od vojne v Ukrajini do vojne v Gazi, situacija na Zahodnem Balkanu in seveda slovensko udejstvovanje v severnoatlantskem zavezništvu.
Posnetek skupne novinarske konference predsednika vlade Roberta Goloba in generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga:
Pripravljenost za več pomoči na Zahodnem Balkanu
Tega Stoltenberg zelo ceni. Med drugim je posebej izpostavil sodelovanje slovenskih vojakov v dveh bojnih skupinah Nata v Latviji in na Slovaškem v okviru Natove misije Prednja prisotnost, s katero se želi krepiti varnost na vzhodnem krilu zavezništva in odvračati Rusijo od napada na zavezništvo. Prav tako pa je kot pomemben prispevek Slovenije opredelil tudi članstvo države v varnostnem svetu Združenih narodov.
Stoltenberg je z zadovoljstvom sprejel pripravljenost Slovenije, ki mu jo je predstavil Golob, da Slovenija še več vojakov napoti tudi v mirovno misijo KFOR na Kosovo. Kot je pojasnil premier, konkretni načrti glede tega še niso določeni, je pa Slovenija zainteresirana za stabilnost Zahodnega Balkana, torej predvsem BiH in Kosova, kjer je prav tako prisotna s svojimi vojaki.
Ena izmed odprtih tem Slovenije z zavezništvom je sicer nedoseganja 2 odstotkov BDP za obrambne izdatke, ki so lani postali osnovna raven obrambnih izdatkov in ne več maksimum, h kateremu se je težilo od leta 2014. Lani je Slovenija za obrambo namenila zgolj 1,33 odstotka BDP. Golob je napovedal, da bo Slovenija cilj dveh odstotkov BDP za obrambo dosegla leta 2030, ob tem pa je poudaril napredek države, da je v prejšnjih letih močno povečala delež obrambnih izdatkov za investicije – ti so porasli kar za 70 odstotkov.
Stoltenbergovo razumevanje
»Deset let sem bil premier. In vem, da so potrebna tudi sredstva za izobraževanje, infrastrukturo in zdravstveni sektor,« je razumevanje za slovensko zaostajanje za obrambnimi izdatki pokazal Stoltenberg. Generalni sekretar Nata bi sicer rad videl, da tudi Slovenija doseže dva odstotka čim prej. »Živimo v nevarnem svetu, zato moramo vlagati več v obrambo,« je še pristavil.
Glede precej bolj zadržane podpore slovenskega javnega mnenja za večanje obrambnih izdatkov – to so pokazali rezultati zadnjega Natovega letnega poročila za 2023 – je Stoltenberg ocenil, da je podpora Natu v Sloveniji še vedno trdna z jasno večino. Bi pa rad videl, da bi ta bila večja, je še dodal.
»Če bi imela naša vlada med državljani tolikšno podporo, kot jo ima Nato, bi bili zelo veseli«
Golob se dotaknil tudi dejstva, da ima zavezništvo po javnomnenjskih raziskavah v Sloveniji razmeroma nizko podporo. Če bi imeli sedaj referendum o članstvu v Natu, bi bilo vključitvi naklonjenih 52 odstotkov anketiranih, medtem ko je povprečje med članicami Nata 66 odstotkov. Manj naklonjeni so Natu le v Črni gori. Stoltenberg je glede tega dejal, da je »velika večina v vseh državah močno naklonjena članstvu«, Golob pa se je pošalil, da »če bi naša vlada imela med državljani toliko podpore, kot je ima Nato, bi bili zelo veseli«.
Preberite več: Zaupanje Slovencev v Nato je med zaveznicami pri repu
