Drugače je na Hrvaškem, kjer imajo kraško obalo in ponekod podvodne izvire sladke vode. Ta izvirska voda je seveda hladnejša in na takih območjih se v globini voda ne segreje, tako da se zaradi burje lahko morje na površini ohladi skoraj kadar koli poleti ali jeseni. Pravzaprav se morje ne ohladi, ampak pride na površino hladnejša voda iz globljih plasti. A taki pojavi so krajevni in ne obsegajo velikih površin.
Poleti so meritve pokazale, da se je naše morje »pregrelo« do dna, torej se je tudi drugod, kjer je morje globlje, segrela debelejša plast vode kot nekoč. Ali povedano drugače, masa segrete vode se povečuje. Morje torej skladišči sončno energijo. Ta uskladiščena energija morda poleti ne bo toliko vplivala na vreme, a jeseni in pozimi, ko se kopno ohladi, bo morje delovalo kot veliko grelno telo, ki bo segrevalo zračne plasti nad vodo. In ker so pozimi zračne mase višje v ozračju hladnejše, postaja na tak način ozračje nestabilno, poveča se verjetnost za nastajanje ploh in neviht, seveda tudi močnejših. Več vode zaradi višje temperature morja izhlapi, zračna vlaga se poviša, zrak je nestabilen in zato postajajo nevihte pogostejše. Tudi vodne trombe, nalivi in vse drugo, kar sodi zraven. Dve stopinji se zdita malo. A voda ima veliko toplotno kapaciteto (potrebne je veliko energije, da jo segrejemo). Poskusite si izračunati, kakšna je prostornina, na primer, severnega Jadrana in koliko energije bi potrebovali, da bi to vodo segreli za dve stopinji. Ogromno in še več! In ta toplota je na voljo »vremenu«.
Kaj to pomeni za morske organizme, si tudi lahko predstavljamo. Če že nekatera drevesa v naših gozdovih, predvsem smreka, težko prenašajo vse toplejša poletja, vročino in tudi sušo, postajajo ranljivejša in se tudi pogosteje sušijo, potem je kot na dlani, da podobno velja za ribe, školjke, alge … v morju. Zaradi toplejših pogojev prihajajo k nam nove vrste. Sožitje avtohtonih in takih novih vrst pa ni vedno prijazno.
