Daleč od tega, da si EU ne zasluži kritike in strogega nadzora. Ima oblast – in vsaka oblast, ki ji ne gledaš pod prste, se prej ali slej sfiži. Demokratični deficit je realni problem – in rešitve, ki jih je do zdaj ponujal Bruselj, kot na primer tako opevana Konferenca o prihodnosti Evrope, se izkažejo kot bolj ali manj blažev žegen in pesek v oči. Evropski odgovor na finančno krizo 2009 je v mnogočem pripomogel k stanju, ki daje krila idejam skrajne desnice. Težava torej ni v tem, da smo do EU kritični, ampak v tem, da glede rešitev ni nobenih resnih razmišljanj, razprav ali pametnih idej. Pravzaprav je imel edino originalno idejo Borut Pahor, ki je donedavno navdušeno zagovarjal evropsko federacijo, a je bil ta predlog za večino poznavalcev evropske problematike preveč originalen, da bi ga jemali resno. Večer
Nepreslišano: Matjaž Gruden, kolumnist
Če potegnemo črto, po dvajsetih letih imamo Slovenci do Bruslja podoben odnos, kot smo ga imeli svoj čas do Beograda. Bentimo in kritiziramo, a tudi glede upravičenih očitkov zelo redko ponujamo prave odgovore. Na evropske volitve ne gremo, ker se nam fržmagajo. Kaj v parlamentu počnejo ljudje, ki smo jih tja izvolili, nas bolj ali manj ne zanima, v nos nam gre le to, koliko zaslužijo. V bruseljske institucije, s častnimi izjemami, pošiljamo vaške posebneže, potem pa se čudimo, zakaj nimamo vpliva in ugleda, ki si ga želimo in ga pričakujemo. EU sesuvamo zaradi vsega, kar naredi narobe, in glede marsičesa, za kar ni odgovorna. Ne zanimajo nas uspehi in pozitivne spremembe, ki jih prinaša članstvo. V ihti bi z macolo razbili vse, kar imamo, brez pomisleka o tem, kaj se nam lahko zgodi, če nam uspe.
Matjaž Gruden, Svet Evrope (Foto: Candice Imbert)
