Izkoristil je nepazljivosti ugrabiteljev, potem ko so mu uporniki dali orožje in nalogo, da kot sveži vojak otrok čuva na novo ugrabljene talce. Spet na svobodi si je z različnimi priložnostnimi deli, kot sta izdelovanje igračk in vrtenje glasbe v lokalih, služil denar za šolanje. Ko ga je zbral dovolj, se je vpisal na fakulteto za umetnostne študije, kjer si je pridobil znanje tako v slikanju kot kiparjenju. Umetnost je postala njegova uteha po bridki izkušnji otroškega vojaka. Dandanes so njegovi kipci – večinoma jih ustvarja iz brona, lesa in marmorja – zelo iskano blago v Afriki in na drugih celinah. Da se je podal v umetniške vode, se ima zahvaliti svoji babici, s katero je nabiral glino v rečni strugi. S svojimi deli opozarja na potrošniško družbo in podnebne spremembe ter izraža kritiko družbe. Z ustvarjenim glinenim kipcem tradicionalne nevestine maske, v katerega je namesto las namestil tipkovnice odsluženih mobilnih telefonov, denimo poskuša ponazoriti vdor modernosti v tradicionalne sfere ugandskega življenja. Že več kot dvajset let je tudi mecen otrokom, ki jih rešijo iz objema LRA. Ta ostaja aktivna tudi 35 let po ugrabitvi Oloye.
Od otroškega vojaka do znanega kiparja
Danes je eden najbolj znanih ugandskih kiparjev. Da se bo kdaj znašel v takšni vlogi, ko bo eno od njegovih del – bronasti žerjav med letom – razstavljeno tudi v Buckinghamski palači, si nekdanji otroški vojak (proti svoji volji) ni upal niti sanjati. Pri enajstih letih so namreč Petra Oloyo uporniki Gospodove odporniške vojske (LRA) ugrabili skupaj z materjo, drugimi sorodniki in vaščani iz vasi Lemo Bongolewich ter jih odpeljali v neznano. Več kot leto dni za svojo mamo mu je šele po dvajsetih mesecih ujetništva skupaj z bratrancem uspel pobegniti.
Pri enajstih letih so Petra Oloyo uporniki Gospodove odporniške vojske (LRA) ugrabili skupaj z materjo, drugimi sorodniki in vaščani iz vasi Lemo Bongolewich ter jih odpeljali v neznano.
