Ko je skupina Bijelo dugme, ki letos slavi 50 letnico od ustanovitve, leta 1980 izdala album Doživjeti stotu, so Sarajevčani na njej spremenili tako zvok kot videz. Če so si pred tem ustvarili sloves hard rockerjev na sledi Deep Purple, so na omenjeni plošči začeli igrati ska skladbe, kot na primer Doživjeti stotu. Obenem so se pa člani zasedbe ostrigli in obrili. Poteza spremembe imidža članov skupine Bijelo dugme je bila marsikomu smešna. Tolmačilo se jo je, da so se prvaki jugoslovanske rock glasbe podredili modnosti punk rocka in novega vala, ki sta tistega leta doživljala ultimativen preboj. Februarja leta 1980 so Pankrti izdali album Dolgcajt, junija sta svoja albuma izdali tudi zasedbi Azra iz Zagreba in Paraf iz Reke, prav tako tudi Pekinška patka iz Novega sada, medtem ko je zagrebško Prljavo kazalište z debitantskim albumom prišlo ven že septembra 1979.
Pred tem so bile na trgu že male plošče oziroma posamezne punkerske ali pač novo valovske skladbe, ki so dajale misliti, da je v glasbenem poslu prišlo do preobrata. Energijo in pozornost mladega občinstva so prevzeli novi žanri, kar je dejansko prizadelo marsikaterega izvajalca, ki je izhajal iz zapuščine tako imenovanega starega rocka. In ni bilo zdravila. Tudi na zahodu so se preoblačili in poskušali zveneti drugače številni. Paul McCartney je poskusil z diskom kot v skladbi Coming Up, Alice Cooper si je na glavo poveznil beretko in zapel Clones (We're all), videz je spremenil tudi Billy Joel in se razmeram poskusil prilagoditi z You may be right, medtem ko je Linda Ronstand začela peti skladbe Elvisa Costella.
Nekaj let je ogromno
Med starimi zvezdniki obče je vladala zmešnjava in negotovost, vendar pa je bil vtis starega in mladega zavajajoč, sploh iz zorne točke Jugoslovana, katerega informiranost je bila vendarle omejena. Že res, da je Peter Lovšin, ki je bil rojen leta 1955, od Gorana Bregovića mlajši pet let, vendar pa so nekateri ameriški oziroma angleški akterji punka in novega vala Bregovićevi vrstniki. To so na primer Hugh Alan Cornwel, vokalist angleške zasedbe The Stranglers, ki je letnik 1949 ali Jeffrey Ross Hyman alias Joey Ramone, pevec zasedbe The Ramones, ki se je rodil leta 1951, medtem ko je Deborah Ann Harry, torej pevka zasedbe Blondie letnik 1945, John Graham Mellor alias Joe Strummer, pevec zasedbe The Clash pa letnik 1952.
Razlog za to generacijsko žanrsko neskladje je nemara ta, da so bili glasbeniki rojeni okoli leta 1950 premladi, da bi se še lahko uvrstili v ligo starega rocka. Tej so načelovali ljudje rojeni v 40-ih letih prejšnjega stoletja, na čelu z The Beatles in The Rolling Stones. Mick Jagger je na primer letnik 1943, Paul McCartney letnik 1942, John Lennon pa letnik 1940. V zabavnjaškem oziroma glasbenem poslu, kjer se trendi menjajo na pol leta, je pa par let starostne razlike ogromno. Mlajši, sploh na zahodu, kjer so bile vse informacije na voljo, so morali poskusiti z nečim drugačnim od starejših vzornikov.
To je navrglo, da so taistega leta 1974, ko je v Jugoslaviji nastala največja starorockerska zasedba, v New Yorku nastali The Ramones, pionirji punka. Ramones so bili po letih vrstniki Sarajevčanov, po žanru pa malodane njihovi otroci. Kajti konec leta 1973 se je v New Yorku na primer odprl klub CBGB, klub ki velja za valilnico punk rocka, prav na čelu z The Ramones, ki tamkaj tudi prvič nastopili. Mimogrede. Poimenovali so se po domislici Paula McCartneya, ki se je na višku slave, da bi si zagotovil zasebnost, v hotelih prijavljal kot Paul Ramon. A kot nemalo punk rockerjev starejšega datuma, so imeli tudi The Ramones staro rockersko preteklost. Joey Ramone oziroma Jeff Hyman je pred tem pel v glam rockerski zasedbi Sniper, glam rock z Davidom Bowiejem (1947 – 2018) na čelu, kot eno osrednjih figur je imel pa ključno vlogo pri obratu staro rockerskega žanra v punk in novi val.
Zamudniški razvoj
Podobno velja za skupino Blondie, ki sta jo prav tako leta 1974 v New Yorku ustanovila Debbie Harry in Chris Stein, kitarist, ki je od Bregovića starejši dva meseca. Kot rečeno je Debbie Harry še starejša zemljanka, ki se je glasbeno poskusila že konec 60-ih let, v folk akustični zasedbi The Wind in the Willows, velja pa poudariti, da so se Blondie prvi album posneli šele leta 1977, medtem ko so Ramones prvi album, na katerem je bilo 14 skladb, ki so skupaj trajale osupljivo kratkih 29.04 minut, izdali leta 1976. Še en punk junak je začel kariero leta 1974 in sicer Joe Strummer, pevec The Clash, ki je pa leta 1974 najprej ustanovil zasedbo The 101ers. Igrali so tako imenovani pub rock, žanr, ki se je razvil sredi 70. let in je težil h koreninam rock'n'rolla, kot odgovor na pretirano produciranost ter nemalokrat dolgoveznost progresivnega in glam rocka 70. let, na čelu žanra so bili pa Dr. Feelgood, s pevcem v umazani beli obleki, ki tudi zategtadel ob pojavu punka prav tako niso imeli težav z mlajšim občinstvom.
Iz pub rocka so pa izhajali tudi The Stranglers, še eni prvaki punk rocka ustanovljeni leta 1974, ki so se pred tem prekalili v drugih žanrih. Pevec Cornwell je na primer igral bas v folk oziroma blues zasedbi, že konec šestdesetih je pa tudi imel dokončan študij biokemije. Tudi bobnar Brian John Duffy, ki je bil po letniku rojstva 1938, je imel, preden je postal punker, za seboj kariero profesionalnega bobnarja kot uspešnega poslovneža, medtem ko je basist Jean-Jacques Burnel začel kot šolan klasični kitarist.
Ko so Bijelo dugme leta 1980 presedlali v ska in novi val so torej zgolj naredili korak, ki so ga nekateri njihovi vrstniki na zahodu, ki so začeli kariere istega leta 1974 kot Sarajevčani (kot tudi Teška industrija ali Drugi način) storili že par let prej. Kajti bazična rock'n'roll glasba se je v Jugoslaviji začela uveljavljati šele po letu 1960, torej potem, ko se je prvi val rock'n'rolla, v katerega je šteti Elvisa Presleya, Chucka Berrya, Little Richarda in ostale pionirje, na zahodu že iztekel. Razvoj pop scene je bil v Jugoslaviji zato specifično zamudniški. Obenem pa lahko opazimo tudi, da je bilo leto 1974 tudi na svetovni glasbeni sceni nadvse eklektično, razvodenelo, brez prevladujočega trenda in polno raznovrstnih poskusov, kako se prebiti na vrh lestvice, kar je ob tedaj že polno razviti in birokratizirani glasbeni industriji postalo samo sebi namen.
