V agenciji opozarjajo, da bo danes ponekod na širšem območju Julijskih Alp padlo tudi več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter. Vremenske razmere in opozorila ter radarsko sliko lahko spremljate na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso). 

Zaradi plazov, podrtih dreves in poplavljenih cestišč so nekatere ceste neprevozne. 

Meteorologi nalive danes pričakujejo na območju Posočja in Julijcev, kjer napovedujejo tudi porast hudourniških vodotokov. Nevihtni sistemi pa se bodo premikali tudi preko Kočevja, Dolenjske, Bele Krajine in Posavja.

Po podatkih urada za hidrologijo bodo reke v severozahodni Sloveniji, predvsem v zgornjem in srednjem Posočju ter v porečju Save Bohinjke, danes zjutraj naraščale, razlivale pa se bodo na običajnih izpostavljenih območjih. Verjetne so tudi poplave posameznih hudourniških vodotokov ter padavinske in zaledne vode.

Nevarnost naraščanja rek in nastanka novih zemeljskih plazov

Po napovedih hidrologov bodo reke danes do večera v večjem delu države še naraščale. V severozahodni Sloveniji se bodo reke ponovno pričele razlivati. Bregove sta že prestopili rekli Kolpa in Drava. 

Ob močnejših nalivih bodo sredi dneva razlivanja vodotokov možna tudi drugod, predvsem v zahodni in južni Sloveniji. Verjetne so poplave padavinske in zaledne vode. Ljubljanica se bo danes začela razlivati na območjih vsakoletnih poplav, reka Sava pa v srednjem toku na najbolj izpostavljenih območjih.

Popoldan in v noči na sredo bo naraščala tudi Krka s pritoki, ki se prav tako lahko razlijejo na območjih vsakoletnih poplav.

Popoldan se bo postopoma povečeval pretok Drave, ki bo na meji z Avstrijo dosegel okoli 1100 kubičnih metrov na sekundo. Drava se bo razlivala vzdolž celotnega toka, poplavljene površine v spodnjem toku se bodo v noči na sredo povečevale. V sredo zjutraj se bo pretok Drave začel počasi zmanjševati. Tudi sicer se bo vodnatost rek v sredo povečini zmanjševala.

V Geološkem zavodu Slovenije pa opozarjajo, da zaradi napovedanih povečanih količin padavin in predhodne namočenosti tal obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob avgustovski ujmi. Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov velja predvsem za severozahodno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin, so sporočili.

Kje je padlo največ dežja?

Arso poroča, da je do sedaj največ padavin padlo na Voglu, kjer so zabeležili 102 milimetra padavin. V Tolminu so odčitali 70 milimetrov padavin, na Kaninu 62 milimetrov, na Sviščakih pa 61 milimetrov. V Bohinjski Češnjici je padlo 60 milimetrov padavin, na letališču Portorož 58 milimetrov in v Osilnici 52 milimetrov.

Protipoplavni ukrepi, črpanje meteorne vode in odstranjevanje dreves

Vremenska fronta z neurjem, je prizadela območja regijskih centrov za obveščanje Nova Gorica, Koper in Postojna. Gasilci so izvajali protipoplavne ukrepe, črpali meteorno vodo iz objektov in odstranili podrto drevje. Skupno so zabeležili 13 dogodkov, od tega osem na obalnem območju. Kot so zapisali na Centru za obveščanje RS, je zaradi obilnega deževja meteorna voda poplavila nekaj ulic, gostinski lokal, prostore dostave trgovskega objekta ter gospodarski objekt. Ogrožala je tudi nekaj stanovanjskih objektov. Veter je podrl nekaj dreves, zaradi udara strele pa je zagorelo tudi drevo. 

V ponedeljek nekaj pred 21. uro je v Piranu sirena javnega alarmiranja opozorila na nevarnost, zaradi visokega plimovanja in južnega vetra pa je morje zalilo nizko ležeče predele obale. Gasilci so pred Tartinijevim trgom postavili protipoplavno baražo in potopne črpalke. Zaradi plimovanja morja so sireno danes v Piranu ponovno sprožili nekaj po 8. uri zjutraj. Ob 8.44 so sireno sprožili tudi v Izoli.

Padavine težave povzročile tudi v kočevski občini

Padavine so nekaj nevšečnosti povzročile tudi v občini Kočevje, kjer je meteorna in podtalna voda poplavila več kot 20 objektov. Gasilci, ki so iz poplavljenih kleti črpali vodo in nameščali protipoplavne vreče, so z intervencijami na terenu po večini že zaključili, je za STA potrdil vodja civilne zaščite Kočevje Igor Kalinič.

Gasilske enote vseeno ostajajo v visokem stanju pripravljenosti. Na teren se bodo zopet vključile, če bi reka Rinža prestopila bregove in bi bila ob tem potrebna morebitna dodatna zaščita s protipoplavnimi vrečami, je dodal Kalinič. Sicer ocenjuje, da je to malo verjetno.

V vasi Kuk plaz vdrl v hišo, Zgornji del Baške grape spet povezan z dolino

S tolminskega občinskega štaba civilne zaščite sporočajo, da je noč ob upoštevanju razmer minila relativno mirno. Se je pa že v ponedeljek zvečer znova sprožil zemeljski plaz nad stanovanjsko hišo v vasi Kuk in vdrl vanjo. Prebivalca sta hišo zapustila. Že popoldne so se preventivno evakuirali tudi prebivalci najbolj ogroženih hiš s Koritnice. S slednje so skupaj evakuirali 11 ljudi, ki so prenočili pri sorodnikih in prijateljih v vasi. Prav tako sta že v petkovi ujmi dom zapustila dva prebivalca Idrije pri Bači. 

Podbrdo, Petrovo Brdo in okoliške vasi so davi znova dobili cestno povezavo z drugimi deli občine, so na spletni strani sporočili v občini Tolmin. Kot so zapisali, je 30-metrski odsek državne ceste med Hudajužno in Podbrdom, ki ga je Bača s svojim rekordnim pretokom odnesla v petek, ekipi koncesionarja in podizvajalcev preko noči uspelo sanirati.

Promet poteka izmenično enosmerno. Začasna rešitev je po besedah tolminskega župana Alena Červa v prvi vrsti namenjena intervencijskim vozilom, preko dneva pa je cilj utrditi cestišče do te mere, da bo prevozno tudi za osebna vozila.

Močni nalivi v Osilnici

Meteorolog Arsa Blaž Šter je na platformi X zapisal, da je nad Kvarnerjem in Gorskem kotarjem izrazit nevihtni pas, ki sega proti jugovzhodni Sloveniji. Trenutno so zelo močni nalivi v Osilnici. V pol ure je padlo kar 48 milimetrov padavin, skupaj 111 milimetrov. Dobrih 100 milimetrov je čez noč padlo tudi na Voglu.

Sava Bohinjka in Soča ponovno narasli

Ponoči sta Sava Bohinjka in Soča v zgornjem toku ponovno narasli in se razlivata v manjšem obsegu. Padavine se po krajši prekinitvi ponovno pomikajo prozi severozahodu države, je Arso še zapisal na platformi X.

Piran: Morje že zalilo nižje ležeče dele obale

Koprski regijski center za obveščanje je že sinoči zaradi visokega plimovanja morja v Piranu malo pred 21. uro sprožil sireno javnega alarmiranja z opozorilom na nevarnost, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Zaradi visokega plimovanja je morje zalilo nizko ležeče predele obale. 

Danes zjutraj so zaradi visokega plimovanja na območju Izole zabeležili več prijav dogodkov. Aktivirali so Prostovoljna teritorialna gasilska društva. Enote o poškodovanih in številu poškodb še ne poročajo.

Na Kamniškem deževje ni prineslo večjih težav

Na plazu Blate na Kamniškem so pristojne službe v ponedeljek vzpostavile alarmni sistem, ki bo prebivalce opozarjal na morebitno plazenje. Deževje v kamniški občini zaenkrat ne povzroča večjih težav, prav tako ponoči niso zaznali premikov na obstoječih plazovih, je danes za STA povedal vodja intervencije Jože Oblak.

Tudi Hrvaško zajele obilne padavine, v Zagorju toča

Deli Reke so se danes zaradi obilnih padavin znašli pod vodo, na severnem Jadranu pa so znova izmerili enega od najvišjih vodostajev. Močne padavine, ki sta jih je ponekod spremljala močan veter in toča, so povzročale težave tudi v nekaterih drugih delih Hrvaške. V Gorskem kotarju je močno narasla reka Kolpa, v Zagorju pa je padala toča.

Zaradi obilnih padavin je danes poplavilo reško tržnico, gasilci pa so morali izčrpavati vodo iz ene od študentskih restavracij. Na enega od parkiranih vozil na Reki se je podrlo tudi drevo, poročajo hrvaški mediji.

S hrvaškega hidrometeorološkega zavoda so davi sporočili, da je na Reki padlo več kot 63 milimetrov dežja. V Bakru pri Reki pa so znova izmerili enega od največjih vodostajev morja, ki je davi za 105 centimetrov presegal srednjo gladino morja.

Podoben vodostaj so v Bakru izmerili že pred dnevi, ko je srednjo gladino morja presegal za 107 centimetrov, kar je bil eden od najvišjih vodostajev od leta 1929, odkar je v Bakru merilna postaja.

Zaradi obilnih nočnih in jutranjih padavin je močno narasla reka Kolpa v Gorskem kotarju. Pri naselju Hrvatsko so izmerili rekorden vodostaj, ki je znašal 445 centimetrov, zato so razglasili izredne ukrepe protipoplavne zaščite na tem območju, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Voda ni dosegla hiš, deli cest ob Kolpi pa so zaprti.

Toča v velikosti lešnikov je davi prizadela tudi dele hrvaškega Zagorja, med drugim na območju Zaboka in Krapinskih Toplic.

Neurje z močnim vetrom in točo je dopoldne zajelo tudi Varaždin, podobo pa je bilo v Bjelovarju v osrednjem delu države, kjer je padala toča v velikosti češenj. Močnejšemu nalivu se ni izognil niti Zagreb, kjer pa se je do popoldanskih ur že zjasnilo.

Arso vreme oranzno opzorilo nevihte poplave 2023