Zadnja dva dneva slovenskega častnega gostovanja na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu sta minila predvsem v znamenju dobro obiskanih nastopov naših avtorjev v paviljonu, na nacionalni stojnici in drugod. Veliko pozornosti je denimo že v petek pritegnil pogovor z Dragom Jančarjem (za katerega je direktor sejma Jürgen Boos znova zatrdil, da bi si zaslužil Nobelovo nagrado) in Ano Marwan, lansko dobitnico ugledne nagrade Ingeborg Bachmann – a ogromno zanimanja je vladalo tudi za imena, ki so v nemško govorečem prostoru morda manj znana od obeh omenjenih. Skupno je Slovenija na sejmu pripravila okoli 250 dogodkov.
Presegli vsa pričakovanja
»Z našega vidika je uspešnost slovenskega nastopa v Frankfurtu izjemna,« je poudarila Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo, nosilke projekta častnega gostovanja. »Že zadnja dva meseca je število prispevkov o naših avtorjih – pa tudi o Sloveniji nasploh – v nemških medijih zelo naraslo, v času samega sejma pa je prišlo do prave eksplozije. Takšne odmevnosti res nismo pričakovali, verjetno pa tudi nihče drug.« Kot pripominja, jo je razveselila izvrstna obiskanost slovenskih dogodkov na sejmu ter drugod po mestu, četudi so se praviloma dogajali po trije ali štirje hkrati. »In to niso bili obiskovalci, ki bi tam obsedeli od utrujenosti, temveč takšni, ki jih je dogajanje res zanimalo – skoraj nepredstavljivo je, da so marsikdaj sedeli tudi po tleh, ker je pač zmanjkalo stolov. Osebno me je najbolj presenetilo, koliko ljudi je bilo pripravljenih priti ob deseti uri dopoldne samo zato, da bi poslušali slovensko poezijo.«
Dodaja, da so si skorajda vsi obiskovalci ogledali tudi slovenski paviljon, ki je izpolnil svoj namen. »Želeli smo, da bi se ljudje tukaj ustavili in vzeli v roke katero od razstavljenih knjig slovenskih avtorjev, jih prebirali ter se sprostili – kajti sam sejem je zaradi obsežnosti silno hektičen, možnosti za mirno branje skoraj ni, mi pa smo obiskovalcem to izkušnjo omogočili.« Odličen obisk pripisuje tudi temu, da so program vseskozi načrtovali z mislijo na obiskovalce oziroma na to, katere vsebine je smiselno ponuditi ob določenem času. »V prvih dneh, ko so na sejmu zlasti poslovni obiskovalci, smo pripravili strokovne programe z mednarodno noto, v zadnjih dneh, ko je sejem odprt tudi za splošno javnost, pa smo se posvetili predvsem nastopom avtorjev in njihovi promociji.«
Poudarja, da se bodo dejavnosti nadaljevale tudi po sejmu: slovenski avtorji zdaj potujejo naprej na festivale in branja po Švici in Nemčiji, novembra sledi knjižni sejem na Dunaju, »kjer bomo znova ponudili močan program«, prihodnje leto pa bo Slovenija država gostja na največjem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni, na kar smo opozorili že v Frankfurtu z dvema razstavama slovenske ilustracije in občutno prisotnostjo avtorjev, ki pišejo (tudi) za otroke in mladino. »Trudili se bomo, da bi na valu uspeha vstopili skozi vsa vrata, ki smo jih odprli, verjamem pa tudi, da bodo naši avtorji v prihodnje prejemali več vabil na dogodke v tujini ter da bo odkupljenih več pravic za njihova dela oziroma prevode v tujini.«
»Bilo je tudi malo sreče«
Zelo zadovoljen z uspešnostjo predstavitve je tudi Miha Kovač, eden od kuratorjev slovenskega programa: »Organizacijsko je stvar odlično potekala, noben dogodek ni odpadel in vse je šlo po načrtih, popolnoma nam je uspelo tudi v smislu vidnosti – od novega leta smo imeli v nemških medijih več kot 400 objav, med sejmom pa več deset na dan, med njimi tudi celostranske v uglednih časopisih, kot sta Berliner Tageszeitung in Frankfurter Allgemeine Zeitung. To je izjemen dosežek, ki ne uspe vsakomur; nekaj avtorjev smo imeli nadvse dobro predstavljenih, tudi tistih, ki so bili doslej morda v tem prostoru manj znani, kot je denimo Mojca Kumerdej.«
Izvrsten obisk vseh dogodkov pripisuje premišljeni programski zasnovi, pa tudi odmevnemu govoruSlavoja Žižka na odprtju, ki je pozornost znova usmeril na Slovenijo. »Pred tem se je že zdelo, da bo preložitev podelitve nagrade palestinski pisateljici Adanii Šibli preglasila vse drugo dogajanje na sejmu, po zaslugi Žižkovega nastopa, ki je bil seveda tudi del slovenske predstavitve, pa smo se vsi skupaj spet znašli v središču zanimanja. V tem pogledu smo imeli celo nekaj sreče.« Kot dodaja, se je za popolnoma pravilno izkazala odločitev, da odidemo v Frankfurt le s tistimi avtorji, ki že imajo prevode v nemščino in druge jezike, ne pa z izborom po kakšnem drugem ključu, »saj tamkajšnjega občinstva ne zanimajo avtorji, katerih del ne morejo brati«, enako pa velja za trud, da bi dogodke iz slovenskega programa vodili nemški novinarji, kritiki, uredniki in pisatelji, saj je to precej povečalo njihovo vidnost. »Če glavni kritik uglednega časopisa vodi tri pogovore s slovenskimi avtorji, se bo marsikdo veliko prej odločil za obisk, kot pa če bi debato usmerjal nekdo, ki je v Nemčiji neznan.«
Nujnost nadaljnje podpore
O morebitnih dolgoročnih učinkih slovenskega častnega gostovanja je po njegovih besedah trenutno nemogoče soditi. »Na sejmu se ljudje le srečujejo, navezujejo se stiki, pogodbe pa se podpisujejo kasneje. Prepričan sem, da je zanimanja za slovenske avtorje zdaj bistveno več kot prej – kako se bo to prelilo v konkretne številke, pa bo pokazal čas,« meni Kovač. »Nadaljevanje bo odvisno od dveh stvari: od tega, kako uspešno se bodo za prodajo pravic dogovarjale slovenske založbe, predvsem pa od ohranitve raznih podpornih mehanizmov, kot so na primer štipendije za prevajalce. Če se bodo ta sredstva zmanjšala, bo po mojem mnenju zgodbe kar hitro konec. Že letos se je na primer pokazalo, da bi lahko v Nemčiji izšlo še bistveno več naših knjig, če bi le imeli dovolj prevajalcev v nemščino – in če bo podpora prevajanju usahnila, bomo vrgli stran vse, kar smo dosegli v zadnjih letih.«
Frankfurtski sejem je letos obiskalo 215.000 ljudi, kar je bistveno več kot lani, direktor sejma Jürgen Boos pa je primerno zadovoljen: »To je dokaz naše relevantnosti tako v poslovnem kot v širšem družbenem smislu.« Poslovnih obiskovalcev je bilo 105.000 (za šestino več kot lani), prišli so iz 130 držav, še 110.000 je bilo »običajnih« ljubiteljev literature, ki so sejem preplavili v zadnjih treh dneh; lani jih je bilo 87.000.
