Zatem pa se je še sam dotaknil aktualnih razmer: »Miru na Bližnjem vzhodu ne bo, če se ne reši izraelsko-palestinski konflikt – toda rešitve zanj ne bo, dokler ne bomo sposobni temeljito analizirati večplastnih vzrokov zanj.« Že ta misel je malce odstopala od dotlej slišanih stališč, ko pa je poudaril, da pomiritve ne more prinesti »gnil kompromis med dvema skrajnostma«, kot so na eni strani teroristična dejanja Hamasa, na drugi pa kolektivno kaznovanje dveh milijonov ljudi v Gazi, so ga iz občinstva prekinili besni kriki, češ da obojega ni mogoče primerjati in da gre za grobo relativizacijo; neki še posebej ogorčen posameznik ga je celo srdito pozval, naj zapusti oder. »Tu vidimo, kaj v praksi pomenijo besede o spoštovanju raznolikosti in vključevanju – ko nekdo ne razmišlja v okvirih, ki nam ustrezajo, mu hočemo vzeti glas,« se je na to odzval Žižek. »In prav zato je treba brati – le skozi knjige se lahko zares zavemo resničnosti in njene zapletenosti.« Četudi so njegove ugotovitve del prisotnih razburile (in bodo v teh dneh nemara še odmevale), so se vsaj s sklepnim stavkom verjetno lahko strinjali vsi.
Žižkov govor si lahko v angleščini ogledate na tej povezavi (lastnik posnetka ne omogoča neposrednega predvajanja posnetka na drugih platformah).
Preberite še:
