Obisk predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si je iz vojaškega helikopterja s premierjem Robertom Golobom danes ogledala najbolj prizadeta območja ujme in se v Črni na Koroškem srečala s prizadetimi občani, je bil v znamenju evropske solidarnosti. Von der Leynova se je med svojim obiskom večkrat poklonila požrtvovalnosti in solidarnosti Slovencev iz različnih poklicnih slojev, ki so priskočili na pomoč sorojakom, hkrati pa je prinesla tudi močno sporočilo nadaljnje evropske podpore pri obnovi države.
Potem ko se je osem evropskih držav odzvalo na slovenska zaprosila v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, Slovenija sedaj pričakuje še zajetno finančno pomoč Evropske unije. Poskušala bo počrpati čim več razpoložljivih nepovratnih in verjetno tudi povratnih sredstev. Ta bodo prihajala iz treh virov, državo pa čaka veliko dela s popisom škode in pripravo projektov, da bo lahko s karseda veliko finančno zajemalko zajela evropska sredstva. Pri tem bo vsaj za dve različni dodelitvi pomoči morala loviti kratke roke. Pri vseh virih Slovenija računa na maksimalno prožnost evropske komisije, za kar je sicer pripravljenost danes že pokazala von der Leynova.
Sto milijonov predplačila iz solidarnostnega sklada
Iz evropskega solidarnostnega sklada, namenjenega tudi pomoči ob naravnih nesrečah, je von der Leynova za letos napovedala izplačilo 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa še 300 milijonov. To bodo nepovratna sredstva, ki se ne izplačajo avtomatično. Država mora prijaviti škodo in projekte, torej kako namerava denar porabiti. Vloga s popisano škodo in drugo dokumentacijo mora za dodelitev teh sredstev biti pripravljena do konca oktobra. Slovenija bo sicer po naših neuradnih informacijah zaprosila za več kot 400 milijonov iz evropskega solidarnostnega sklada, iz katerega je sicer doslej največje izplačilo pred šestimi leti po uničujočem potresu z 1,2 milijarde evrov dobila Italija. Sto milijonov evrov izplačila letos, ki ga je omenjala von der Leynova, naj bi bilo po naših podatkih zgolj maksimalno možno predplačilo pomoči pred dokončno odobritvijo.
Vlada je že oblikovala medresorsko komisijo, ki pripravlja dokumentacijo za črpanje sredstev solidarnostnega sklada, s pomočjo katerega se lahko financirajo infrastrukturni projekti, urejanje prizadetih območij, zaščita kulturne dediščine, zdravstvena oskrba prizadetega prebivalstva in delno tudi reševalne službe. »V vlogi moramo opredeliti celotno škodo po kategorijah ter predvideti vse sanacijske ukrepe ne glede na vir financiranja, posebej pa moramo navesti ukrepe, ki jih bomo financirali iz solidarnostnega sklada. Del vloge je tudi zaprosilo za predplačilo,« je po današnjem prvem zasedanju medresorske komisije dejala njena vodja Andreja Katič, državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Bo Slovenija hotela milijarde ugodnih posojil?
Drugi del paketa pomoči bo obsegal skupno 2,7 milijarde nerazdeljenih sredstev sklada za okrevanje po pandemiji koronavirusa, a bo zanje treba zaprositi do konca avgusta, dodeljena sredstva pa bo nato treba porabiti v poldrugem letu po odobritvi. »Potrebna bo maksimalna prožnost,« je izziv reprogramiranja teh sredstev za obnovo po ujmi opisala von der Leynova. Kot je opozoril slovenski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, bo pri vlogi za ta sredstva treba pohiteti. Gre za sklad, ki med drugim omogoča velike investicije, tudi za zeleni prehod in digitalizacijo. Ker pa je po Lenarčičevih besedah eden bistvenih elementov zelenega prehoda poplavna varnost, je optimističen, da se bo iz teh sredstev še marsikaj dalo preusmeriti, če bo Slovenija to želela.
Iz sklada za okrevanje po pandemiji koronavirusa je sicer Slovenija od dodeljenih slabih šest milijard evrov povratnih in nepovratnih sredstev izkoristila skoraj vsa nepovratna (1,8 milijarde) in zgolj slabih 700 milijonov povratnih (od razpoložljivih 3,2 milijarde evrov). Do povratnih sredstev je bila zadržana, ker ni hotela povečati zadolženosti države. Neizkoriščena sredstva pod ugodnimi kreditnimi pogoji sedaj lahko še počrpa, a mora z vlogo zanje pohiteti do konca avgusta. Prav tako morajo po ministrstvih ugotoviti, katere že prijavljene projekte za sredstva sklada za okrevanje je ujma odplaknila.
Najprej v lov na iztekajoči se proračun
Kot tretji del paketa bodo Sloveniji namenjena kohezijska sredstva iz evropskega proračuna do leta 2027, ki jih bo možno reprogramirati v druge namene, kot so določeni sedaj. Tudi tukaj morajo ugotoviti, katere projekte novega proračunskega obdobja, kjer se razpisi za evropska sredstva sicer šele začenjajo, je ujma odnesla.
Slovenija trenutno še črpa proračunska sredstva iz minulega proračunskega obdobja 2014–2020 in je na ravni 91 odstotkov. Preostalih 9 odstotkov oziroma dobrih 300 milijonov evrov želijo sedaj preusmeriti v projekte, s katerimi bi se pomagalo pri sanaciji ujme. To reprogramiranje mora biti po načrtih ministrstva končano do konca septembra. Ker morajo biti sredstva prejšnjega proračunskega obdobja EU počrpana najkasneje do konca tega leta, se namreč tudi s pripravo projektov, črpanjem in njihovo izvedbo zelo mudi. Ne gre za predplačila, še poudarjajo na ministrstvu za kohezijo in naravni razvoj. Reprogramiranja kohezijskih sredstev za proračunsko obdobje do leta 2027 se nameravajo lotiti prihodnje leto.
