Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajamo obvezni zdravstveni prispevek, je pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Po njegovem opozorilu so v obdobju po epidemiji covida-19 nastale nove okoliščine, ko so »stroški ponoreli«. Spomnil je tudi na nepričakovano napoved pri zvišanju premij dopolnilnega zavarovanja s 35 na 45 in nato na 55 evrov, kar je pospešilo pripravo že dolgo načrtovanih sprememb.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v razpravi izrazila zadovoljstvo, da se je aktualna koalicija lotila nakopičenih problemov v zdravstvu. Predlog novele želi po njenih besedah doseči, da se dostopnost zdravstvenih storitev ne bi zmanjšala. Zaradi višanja prispevka za dopolnilno zavarovanje, ki so ga napovedale komercialne zdravstvene zavarovalnice, bi se zavarovanci namreč odjavljali iz dopolnilnega zavarovanja.
Po predlogu novele bi dopolnilno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pa več tri zasebne zavarovalnice.
Če cene rastejo na vseh področjih, je razumljivo, da so tudi komercialne zavarovalnice napovedale zvišanje premij, pa je dejala Alenka Jeraj iz SDS. Javno zdravstvo sicer po njenih ugotovitvah ne odgovarja na potrebe ljudi, zato bi se bilo marsičesa treba lotiti na drugačen način. Kritična pa je bila tudi do načina pripravljanja novele. Predlog je bil namreč pripravljen brez širše razprave, je oporekla.
Vida Čadonič Špelič iz NSi je posvarila pred hitenjem s sprejemanjem novele, saj po njenih besedah strokovnjaki opozarjajo denimo na neskladje predloga z ustavo. Brez sodelovanja vseh deležnikov v zdravstvu, ne le iz javnega sektorja, ampak tudi koncesionarjev in zasebnikov, pa ne bo mogoče skrajšati čakalnih dob, je prepričana.
Po sprejetju obravnavane novele bo potreben temeljit dogovor o tem, koliko naj znaša prispevek za obvezno zavarovanje, je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Opozorila pa je, da mora košarica pravic ostati v zdajšnjem obsegu in se ne sme zmanjšati. V to smer gredo po njenih besedah tudi dopolnila, ki jih je vložila vlada. Za vse, ki so imeli dopolnilno zavarovanje do zdaj, tudi za tiste, ki jim ga je plačevala država, pa se ne bo spremenilo nič, je zagotovila.
O dejanski ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo sicer mogoče po besedah Mihe Kordiša iz Levice govoriti šele, ko ga bo nadomestila oblika solidarnega prispevka. "Ni prav, da upokojenec z zajamčeno pokojnino plačuje enak znesek za dopolnilno zavarovanje kot menedžer z visoko plačo," je poudaril. Prispevek bo moral biti po njegovem mnenju določen odvisno od posameznikovega dohodka. V Levici jeseni kot prvo akcijo koalicije pričakujejo, da se prispevek v višini 35 evrov določi po progresivni lestvici.
Pred sejo je vlada pripravila dopolnila k več členom novele, med drugim tudi za zamik začetka izvajanja zakona s 1. septembra letos na 1. januar 2024, ker je odbor podprl.
»Organa, pristojna za pobiranje novega obveznega prispevka, potrebujeta za prilagoditev oziroma pripravo vsega potrebnega (predvsem pa programske podpore) za učinkovito pobiranje tega prispevka vsaj šest mesecev,« je v obrazložitvi predloga zamika začetka izvajanja preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zapisala vlada.
Ob tem je dodala, da bo treba sprejeti tudi nekaj podzakonskih aktov, poleg tega pa se bodo morali prilagoditi tudi izplačevalci dohodkov, zavarovanci, ki bodo sami obračunavali prispevek, pa tudi proračunski zavezanci, ki so po predlogu zakona predvideni, da bodo nosili obveznost obračuna in plačila novega obveznega zdravstvenega prispevka v primeru, ko gre za zavarovance, ki nimajo dohodka ali imajo predvideno specifično obravnavo in ne bodo dolžni sami plačevati obveznega zdravstvenega prispevka.
Kot je znano, bi po predlogu novele dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice.
Strukturne spremembe ZZZS bi ministrstvo naslovilo z novelo obstoječe zakonodaje, in ne več v posebnem zakonu
Strukturnih sprememb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ministrstvo ne bi več vpeljevalo s posebnim zakonom, predlog katerega je bil do nedavnega v javni razpravi. Spremembe v ZZZS bi po novem namreč vpeljevali z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Predlog zakona o ZZZS, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, je bil eden od prvih zakonov v sklopi načrtovane zdravstvene reforme. V enomesečno javno razpravo ga je ministrstvo poslalo v začetku aprila.
Po predlogu bi zavod ostal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, med drugim pa bi uvedli dvotirno vodenje s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine.
Obetale so se tudi spremembe pri sestavi skupščine, do česar so bili med drugim kritični predstavniki delodajalcev, ki bi se jim zmanjšalo število mest v novi skupščini. Do predloga je bila ostra tudi skupščina ZZZS, tudi do instituta soglasja vlade k splošnim aktom zavoda. Ocenili so namreč, da bo to zmanjšalo avtonomijo zavoda.
Kot kaže, je ministrstvo sedaj upoštevalo pomislek, zakaj da je potreben samostojen zakon, ko pa bi predlagane spremembe lahko naslovili z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Minister Bešič Loredan je namreč na današnji novinarski konferenci napovedal, da bodo na osnovi javne razprave v parlamentarni postopek »v najkrajšem času« vložili predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerimi bi »vpeljali strukturne spremembe v delovanju zavoda za zdravstveno zavarovanje«.
Kot je pojasnil, bodo v noveli upoštevali ključne usklajene člene. »S tem lahko začnemo strukturno spremembo zavoda za zdravstveno zavarovanje, predvsem v smislu, da postane aktivni kupec in nadzornik javno zbranega denarja, tudi v luči predvidene ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer vemo, da se bo obvezni zdravstveni prispevek stekal neposredno v zavod za zdravstveno zavarovanje,« je dejal.
