Kljub številnim opozorilom o previdnosti kriptogoljufom mnogi še vedno nasedajo. Samo na mariborski policijski upravi so v zadnjem mesecu obravnavali 16 takšnih goljufij, s katerimi so bili oškodovanci skupno ob skoraj 200.000 evrov. Zadnjo prijavo so dobili predvčerajšnjim. »Žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do spletne banke in osebnih podatkov. Namesto hitrega zaslužka pa jim ostanejo le prazni računi,« navaja Anita Kovačič Čelofiga s PU Maribor.
Prevara običajno poteka tako, da tujec po telefonu pokliče žrtev in jo v polomljeni slovenščini s tujim naglasom skuša prepričati, da ima v eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev (na primer od 20.000 do 40.000 evrov) v kriptovalutah. Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvi pokaže kriptoračun, na katerem da so shranjena sredstva in do katerega žrtev nima dostopa. Policisti ugotavljajo, da poleg ljudi, ki so nekdaj trgovali s kriptovalutami, tovrstnim goljufijam nasedajo tudi tisti, ki doslej tega niso počeli.
Prevaranti jih pogosto prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program, s katerim jim omogočijo oddaljen dostop do naprave, rekoč da bodo v nasprotnem primeru kriptosredstva izgubili. S tem lahko dostopajo do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko v različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in z njih prenesejo denar. Žrtvam pogosto svetujejo, naj naprav nekaj časa ne uporabljajo, denimo od 12 do 24 ur, in ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija »kriptodenarja« na njihov račun opravljena hitreje. Žal žrtve nato pogosto ugotovijo, da so jim izpraznili račun, in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih računov. Starejši gospod, ki je goljufijo na PU Maribor prijavil nazadnje, je klicatelju zaupal svoje bančne podatke po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5000 evrov, nato pa so mu z računa ukradli okoli 1300 evrov. Letos so slovenski policisti obravnavali že več kot sto primerov, v katerih so bile žrtve oškodovane za skupno približno 3,5 milijona evrov.
Ogoljufan za 500.000 evrov
Nedavno smo pisali, kako se je oškodovancu na facebooku pojavil oglas za naložbo v eno izmed spletnih platform, ki je ponujala izjemne donose za investiranje v kriptodelnice dobro stoječe družbe za proizvodnjo avtomobilov. Ob kliku na povezavo je bil preusmerjen na spletno stran, kjer je vnesel ime, priimek in telefonsko številko. Potem ga je poklical moški, ki mu je ponudil »pomoč pri investicijah«. Oškodovanec mu je dovolil povezavo na svoj računalnik, da bi mu namestil program za oddaljen dostop do lažne trgovalne platforme. Poslal mu je tudi fotografijo osebnega dokumenta, da bi v njegovem imenu odprl denarnico za virtualna sredstva. Začelo se je s 25 evri, a na osnovi prikazovanja lažnih dobičkov je oškodovanec vlagal vse več denarja, goljufu pa zaupal celo podatke za dostop do spletne banke, tako da je tam sam izvajal transakcije. Na neki točki mu je goljuf izplačal nekaj dobička, zato mu je oškodovanec še bolj zaupal. Več mesecev sta bila na zvezi skoraj vsak dan. Goljuf mu je z računa pod pretvezo investiranja kradel denar, dobičke pa lažno prikazoval na trgovalni platformi. V letu in pol mu je uspelo pridobiti več kot 500.000 evrov. »V času prijave je bila na trgovalnem računu prikazana številka več kot 700.000, do katerih oškodovanec ni mogel več priti, saj je bilo izplačilo pogojeno s plačilom davka na dobiček (10 odstotkov) in dodatnimi stroški, ki se nikoli ne končajo,« je razložil Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
Tarče goljufov so lahko ljudje vseh starosti in profilov, dodaja Menegalija. Policija ljudem svetuje, naj se ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine. Lahko gre tudi za ponarejene slovenske telefonske številke. Če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj ga nemudoma prekinejo. Na računalnik ali telefon naj ne nameščajo programov za oddaljen dostop, predvsem pa naj nikomur ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom oziroma dostopa do spletne banke. Če do prevare vendarle pride, naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne telefonske številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in goljufijo prijavijo na najbližji policijski postaji in svoji banki.
