Ameriška univerzitetna košarka, največji »dobavitelj« košarkarjev za ligo NBA in vse bolj tudi za evroligo, košarka, ki je dala največja imena NBA preteklosti (Jabbar, Bird, Johnson, Jordan, Olajuwon ...) in tudi sedanjosti (Curry, Durant, Davis, Tatum ...), je z nekaterimi novimi zelo zanimivimi imeni (Young, Ayton, Williamson, Morant, Banchero) v zadnjih letih spet pridobila vrednost. A letos je, kot se občasno tudi zgodi, tekmovanje presenetilo s tem, da so se na zaključni turnir četverice, ki se začne v soboto v houstonski dvorani NRG, uvrstile ekipe, ki jih tam praviloma ni nihče pričakoval. Univerze Alabama, Houston, Kansas in Purdue, ki so v redni sezoni pokazale največ in bile v štirih konferencah prve nosilke marčevske končnice, so izpadle neverjetno zgodaj – uvrstile se niso niti med najboljših osem, kar se je, kot rečeno, zgodilo prvič v zgodovini. Tako je po naši oceni prvi favorit za zmago (in za naslednika lanskega prvaka Kansasa) univerza Uconn, ki se je v tem tisočletju že šestič uvrstila na zaključni turnir in lovi peti naslov po letu 1999, kar ni v zadnjega skoraj četrt stoletja uspelo še nobeni univerzi; vse tri druge udeleženke zaključnega turnirja pa so se tja uvrstile sploh prvič in so svoj zgodovinski dosežek tako rekoč že dosegle.
Uconn – Miami
Univerza iz Connecticuta, skrajšano Uconn, iz mesta Mansfield na pol poti med New Yorkom in Bostonom, je bila letos, kljub svoji slavni zgodovini zadnjega četrt stoletja, zgolj četrti nosilec v zahodni konferenci, v kateri nastopa. Njena pot do zaključnega turnirja v Houstonu se je zdela bolj strma kot plezalna stena – na njeni poti je namreč stal lanski prvak NCAA Kansas, ki pa je izpadel že v drugem krogu marčevske končnice najboljših 64 univerz proti Arkansasu, tega pa je Uconn potem »razsul« za 23 točk, v konferenčnem finalu pa še zadnja leta izjemno uspešno Gonzago, še bolj prepričljivo za 28 točk. To napeljuje na sklep, da so zaradi izjemne igre v zadnjih tekmah Huskies postali prvi favoriti za letošnjega prvaka. V ekipi trenerja Dana Hurleyja izstopata zlasti malijski krilni center Adama Sanogo (letošnje povprečje 17 točk in 7,5 skoka na tekmo) in branilec-strelec Jordan Hawkins (16,3 točke v povprečju), njena največja moč pa je ekipa, v kateri lahko v katerem koli trenutku izstopa kateri koli od kar osmih igralcev, ki odigrajo večino minut na vsaki tekmi.
Vendar pa nasprotnika na zaključnem turnirju, floridskega Miamija oziroma ekipe Hurricanes, čeprav se še nikoli prej ni uvrstila na zaključni turnir, ne gre podcenjevati. Že zato ne, ker so, čeprav so bili šele 5. nosilci konference srednjega zahoda, v tretjem krogu končnice ugnali verjetno celo prvega favorita letošnje sezone in prvega nosilca konference, univerzo Houston, ki je tako izgubila možnost igranja finala lige na domačem igrišču. Orkan iz Miamija je Houston odpihnil za 14 točk, v konferenčnem finalu pa še drugega nosilca, univerzo Teksas (za 7 točk). V ekipi zanimivega trenerja Jima Larranagea enakovredno izstopajo kar štirje igralci, branilci Jordan Miller, Isaiah Wong in Nijel Pack, katerih povprečje doseženih košev se giblje od 14 do 16 točk na tekmo, verjetno najboljši igralec pa je krilni center iz Nikaragve Norchad Omier s povprečjem 13 točk in 10 skokov na tekmo. Vsekakor izjemen igralski nabor v obeh ekipah, kar v prvem polfinalu končnice obeta spektakularen spopad.
FAU – San Diego St.
Najbrž z naskokom največje presenečenje letošnjega prvenstva in eno največjih v zgodovini NCAA sploh je uvrstitev univerze Florida Atlantic (skrajšano FAU) iz Boca Ratona, ki je šele v svojem drugem nastopu v marčevski končnici NCAA prišla kar do zaključnega turnirja. Skromni, kot so, so končnico začeli kot 9. nosilci vzhodne konference, kjer je prvi nosilec Purdue izpadel že v prvem krogu, v drugem krogu pa tudi slavna univerza Duke, tako da je FAU resda imela avtocesto do konferenčnega finala, kjer pa so senzacionalno premagali še tretjega nosilca Kansas St. Vse, kar bodo palčki iz Boca Ratona v Houstonu še dosegli, bo samo še češnja na torti; kot rečeno, je ekipa trenerja Dustyja Maya že presegla samo sebe, med igralci pa bo poleg prvega strelca Johnella Davisa (povprečje 14 točk) zanimivo – sploh za Evropejce – spremljati ruskega centra Vladislava Goldina, ki ima letos povprečje 10 točk in 6,5 skoka na tekmo.
V tej primerjavi je nasprotnik Sov s Floride, univerza San Diego St., verjetno favorit. Ekipa iz istoimenskega kalifornijskega mesta z vzdevkom Azteki je bila sicer 5. nosilec južne konference, a je v tretjem krogu marčevske končnice izločila prvega nosilca Alabamo, v finalu pa še Creighton. Največja zanimivost ekipe trenerja Briana Dutcherja je gotovo v tem, da rotira z največ, včasih kar desetimi igralci na tekmo, pri tem pa izstopata morda le prvi strelec Matt Bradley in skakalec, Ganec Nathan Mensah. Kalifornijci tudi prvič v svoji zgodovini nastopajo na finalnem turnirju, a se zdijo za odtenek močnejši od presenetljivih Floridčanov.
