Na skupščini Združenja mestnih občin Slovenije so župani govorili tudi o višjih stroških izvajanja programov vrtcev. Kot ugotavljajo v združenju, se s povprečnino mestnim občinam povrne zgolj 70 odstotkov stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog. Trenutni sistem financiranja po njihovi oceni ne upošteva posebnega položaja mestnih občin; med drugim ne upošteva, da ponujajo večji nabor javnih storitev, ki jih zagotavljajo tudi za širšo regijo, zaradi česar imajo tudi večje število zaposlenih. »V primeru povišanja plač javnih uslužbencev mestne občine nosijo nesorazmerno večje finančne breme, ki se ne povrne preko povprečnine. Tak primer je tudi nedavni dogovor o povišanju plač pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih, kjer mestne občine niso bile vključene v pogajanja, soočiti pa se morajo s finančnimi posledicami,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Mestni župani ugotavljajo, da vlada ni odgovorila na poziv združenja, naj iz državnih sredstev pokrije stroške vseh povišanj plač, ki so oziroma bodo nastali po prvem januarju. Ker mestne občine nimajo proračunskih sredstev za pokritje višjih stroškov delovanja vrtcev, se bodo cene vrtčevskega varstva zvišale za 14 do 17 odstotkov. V posamičnih primerih bodo lahko podražitve še višje, saj so cene v nekaterih mestnih občinah nespremenjene že več let. Po ocenah bo to za starše pomenilo v povprečju od devet do 12 odstotkov višje plačilo, ki je sicer odvisno od skupnih družinskih prihodkov. Povišanje cen bodo obravnavali mestni sveti, ponekod že v začetku februarja.
