Če je šolstvo v družbi (naj)pomembnejša dejavnost, morajo biti temu primerno plačani tudi zaposleni. Plače učiteljev bi morale biti višje za vsaj 30 odstotkov, če želimo privabiti najodličnejše diplomante omenjenih fakultet, več moških, visoko usposobljene in motivirane ljudi, ki se bodo zavedali odgovornosti svojega poklica in poslanstva, take, ki bodo z visoko čustveno inteligenco pripravljeni izobraževati in vzgajati naše otroke. Želimo si kadra, ki živi in dela za otroke in mladostnike, kadra, ki diha s šolo.
Nepreslišano: Milan Rogelj, ravnatelj OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora
Težave ne bodo samo v šolstvu, posledično jih bo moč zaznati v gospodarstvu in drugih sistemih družbe. Če bodo učili slabše usposobljeni in manj izkušeni učitelji, bo veliko manj kadra, pouk se ne bo izvajal tako kakovostno, sprejemale se bodo slabše strokovne odločitve, v šolah bo izvedenih manj dobrih programov. Učitelji bodo manj samozavestni in delo ne bo potekalo dovolj timsko. Že zdaj ugotavljamo, da je na tem področju veliko slabše, kot je bilo, na primer, pred štirinajstimi leti, pred krizo leta 2008. Takratna kriza, kriza zaradi covida-19 in slabe odločitve politike so pustile velike posledice. Neustrezna umestitev učiteljev v plačni sistem, nerazumevanje pomena šolstva in vse večja birokratizacija dela že desetletje zmanjšuje kakovost našega javnega šolstva. Poleg tega so tudi delovna mesta večine tehničnega kadra na šolah neustrezno vrednoteno.
Milan Rogelj, ravnatelj OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora
