Turizem ni le narava, smo tudi ljudje. Največji problem Bovškega so silno neobetavni demografski trendi, ki jih beleži že več kot stoletje – s 6500 na manj kot 3100 ljudi. Prebivalstvo se številčno ohranja le na račun vikendašev in priselitev, poleg tega se hitro stara. Eden od razlogov je v dejstvu, da je Bovško bilo, je in ostaja prometno odmaknjeno od propulzivnih cestnih koridorjev Slovenije. Zakotje in prometna odmaknjenost je ponekod prednost za turizem, kar pa za Bovško očitno ne velja. Povedno je, da se je v podobnem položaju znašlo pred koncem 19. stoletja, ko so ga železnice obšle in je bila Dunaju ustanovljena posebna komisija, ki naj bi rešila zagaten položaj. Žal je sledila prva vojna, ko je Bovško izgubilo kar 8,5 odstotka prebivalstva. Največja grožnja za razvoj občine pa je odhajanje mladih. Temu bi morala izrecno posvetiti vso pozornost, saj se je v preteklem letu v le še dve delujoči osnovni šoli vpisalo vsega 14 otrok!
Občinski velmožje se osredotočajo na velike gradbene projekte, kot so kaninske žičnice in tudi letališče. Pred pomembnimi odločitvami ne spodbujajo participativne javne razprave z iskanjem konsenza. Zato so v desetih letih nastale tri civilne iniciative z močno podporo ljudi proti nesprejemljivim odločitvam odgovornih oblastnikov. Prva je bila vezana na evropsko podprti razvoj dotlej športnega letališča in druga proti nesmiselni novi cesti na Mangartskem sedlu. Letošnjo je sprožila nova pogodba z Aviofunom za upravljanje bovškega letališča (pred leti najemnik letališča v Slovenj Gradcu) s kapitalsko podporo Atar, d. o. o. Zahtevo civilne iniciative po odstopu od pogodbe je v enem tednu pred Božičem podpisalo 353 odraslih somišljenikov – okoli 17 odstotkov občanov iz tangiranega ožjega dela občine. Premnogi pa so jo podprli le načelno zaradi strahu pred možnimi povračili oblastnikov.
Civilno iniciativo (CI) Varuhi Bovške sestavljajo ljudje, ki spoštujejo okolje v dobro domačinov, gostov in bodočih generacij, zato hočejo živeti v sožitju z naravo. Hrup, ki ga povzroča vse bolj razvejana dejavnost Aviofuna na letališču, je zelo moteč (načrtuje celo helikopterske prevoze na Kanin). Nova pogodba, sklenjena za nedoločen čas, ki ne vključuje nobenih določil za varovanje bivalnega okolja in je usmerjena v nadaljnje povečanje dejavnosti, je za CI nesprejemljiva. Po dogovoru na občinskem svetu je predlagala vrsto omejitev, ki pa so jih predstavniki občine arogantno zavrnili in tudi dogovorjena javna razprava o razvoju letališča ni bila izpeljana.
CI opozarja še na upravljanje s prostorom brez soodločanja občanov. Navkljub deklariranemu varovanju narave se občina odloča za grobe posege v naravno okolje (betonirani dostopi do Virja in do brvi pod Kal Koritnico, betonski zidovi ob cesti v Lepeno …). V Bovcu pa stihijski urbanizem brez premisleka sledi interesom kapitala, ne zagotavlja pa lokacij za stanovanjsko gradnjo mladih. Posebej sporni so visoki apartmajski objekt ob vstopu v naselje pod A postajo žičnice, brezumna gradnja še druge raftarske baze na dragoceni lokaciji pod najboljšim hotelom Kanin in sporni novi hotel na letališču.
Člani CI se upravičeno sprašujemo, kam to pelje in komu je v dobrobit?
Fedja Klavora, Bovec
