Prav tako kot upokojenci so dobrodošli študenti, vendar se tudi ti neradi prijavljajo na delovna mesta, na katerih je plačilo nizko, delovna obremenitev pa visoka.
Zaposlitvene oglase so na portalu Mojedelo.com objavili tudi v Uniturju, ki vodi športni center Rogla in termalno zdravilišče Terme Zreče. Kot so pojasnili, se pri iskanju novih zaposlenih nenehno prilagajajo in iščejo alternativne možnosti, pri čemer sodelujejo z večjim številom študentov, dijakov in upokojencev ter izkoriščajo druge oblike sodelovanja, kot jih omogoča veljavna zakonodaja. »Ustrezno kvalificirane sodelavce iščemo tudi v tujini. Občasno zaposlujemo sodelavce, ki sicer manj ustrezajo razpisanim pogojem, so pa pripravljeni na izzive in so motivirani. Te usposabljamo znotraj ekip na delovnem mestu,« pravijo v Uniturju in dodajajo, da lahko določenim sodelavcem po izteku sezone ohranjajo zaposlitev.
V Mercatorju so nam dejali, da lahko pri njih delajo tudi upokojenci skladno z veljavno zakonodajo, ki pa je zelo omejujoča. Zato Mercator podpira predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki bi povečal možnost dela upokojencev, saj so nekateri upokojenci, bivši Mercatorjevi zaposleni, zainteresirani za delo. »To so zelo dobrodošli sodelavke in sodelavci, saj ne potrebujejo uvajanja in so takoj polno operativni.«
Da je kadrovska stiska čedalje večja, govorijo tudi številke Zavoda za zaposlovanje RS. Delodajalci iz dejavnosti gostinstva so v prvih petih mesecih letošnjega leta zavodu sporočili 6106 prostih delovnih mest, kar je 103 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Ta številka pa, kot pravi Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ni realna, saj je potreb vsaj še enkrat toliko; prijavljanje na zavod namreč ni več obvezno. »Pred korono je bilo v gostinstvu in turizmu skupno 38.000 zaposlenih, zdaj pa je primanjkljaj vsaj 25-odstoten,« je jasen Cvar. Dodaja, da nič drugače ni v drugih evropskih državah, kjer se prav tako soočajo s hudim pomanjkanjem delavcev v gostinstvu. Vse države zdaj vabijo v svoje vrste tujce – največ jih je z Balkana, vendar se delavcev za strežbo iz Srbije in Bosne praktično ne da več dobiti. Situacijo kratkoročno rešujejo tako, da k nam vabijo delavce iz azijskih držav, na primer s Filipinov. A to je, ugotavlja Cvar, le kratkoročna rešitev, dolgoročno pa si je treba prizadevati za promocijo teh poklicev, ki so v zadnjih dvajsetih letih praktično izginili in izgubili vrednost.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Še vedno ne vemo, kako se bomo greli pozimi
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da nas čaka spopad z energetsko krizo, ljudi pa zanima, ali naj kupijo drva, premog ali plin, kako deset let po propadu Primorja, gradbenega velikana, Ajdovščina znova narekuje tempo slovenskemu gospodarstvu, kaj je povedal Sašo Šantl, iskalec in izpiralec zlata, ki išče dragoceno kovino v Dravi, katere pasti in nevarnosti prinaša s seboj kopalna sezona, zakaj upokojena učiteljica in defektologinja Tereza Žerdin meni, da šolska ocena nikoli ni objektivna, zakaj nam pri hujšanju velikokrat kmalu zmanjka motivacije – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
