S slavnostnim zaprtjem, na katerem je slovensko zastavo nosila smučarska tekačica Anita Klemenčič, so se končale 24. zimske olimpijske igre v Pekingu, prvem mestu, ki je gostilo letne (2008) in zimske igre. Na njih je nastopilo 3000 športnikov iz 91 držav, ki so se merili za kolajne v 109 disciplinah v 15 športnih panogah. Spominjali se jih bomo kot drugih zapored, po Tokiu 2021, ki jih je prizadel koronavirus. Zaradi okužb so manjkali številni favoriti za kolajne. Na slavnostnem zaprtju je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach olimpijske igre označil za izjemne in v luči koronavirusa varne. Športnike je povabil k vnovičnemu snidenju čez štiri leta v Milanu in Cortini d'Ampezzo.
Peking 2022 bo po uspešnosti za večno zapisan z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega športa. Zanj sta zaslužna smučarska skakalka Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa, ki sta osvojili zlati kolajni, prvi po doslej edinih zimskih Tine Maze z iger pred osmimi leti v Sočiju. Po številu sedmih osvojenih kolajn je bila slovenska reprezentanca, ki so jo predstavljali športniki zgolj z ene nacionalne panožne zveze (Smučarske zveze Slovenije), druga najuspešnejša doslej.
Slovenci v igri za kolajne v petih panogah, uspešni v treh
Slovenija je bila v Pekingu v igri za osvojitev olimpijskega odličja v petih panogah. Vsaj enega je dosegla v treh, in sicer v smučarskih skokih, deskanju na snegu in alpskem smučanju. V smučarskem teku in biatlonu, kjer se Anamarija Lampič in Jakov Fak nista prebila v odločilne boje, pa je ostala brez kolajne. Slovenija je bila hit prvenstva v smučarskih skokih, kjer je bila s štirimi kolajnami (poleg dveh zlatih še srebrna moške ekipe in bronasta Nike Križnar) najboljša med vsemi reprezentancami. Z dvema v paralelnem veleslalomu (podprvak Tim Mastnak in bronasta Gloria Kotnik) so bili slovenski deskarji za Avstrijo drugi najuspešnejši na igrah, medtem ko je bila z veleslalomskim srebrom Žana Kranjca Slovenija v alpskem smučanju osma med desetimi dobitnicami olimpijskih kolajn.
Za največje pozitivno presenečenje je v slovenski olimpijski reprezentanci z bronasto kolajno poskrbela Gloria Kotnik. Izkušena deskarka je sicer tekmovala na svojih četrtih igrah, a se še nikoli doslej na tekmah svetovnega pokala (tekmovala je na 137) ni uvrstila na zmagovalni oder. Poleg tega sploh ni imela izpolnjene norme za nastop na igrah, povabilo pa je po vrnitvi po številnih zdravstvenih težavah in premoru zaradi materinstva prejela naknadno. V kategorijo pozitivnih presenečenj sodi še peto mesto alpske smučarke Andreje Slokar na slalomu, ko je kolajno zgrešila za desetinko sekunde. Drugi slovenski dobitniki kolajn so sodili v ožji krog favoritov v svojih disciplinah. Najbolj boleč spomin so slovenskim ljubiteljem športa igre v Pekingu prizadejale ob četrtem mestu skakalca Petra Prevca na srednji skakalnici, ko je za bronasto olimpijsko kolajno Poljaka Dawida Kubackega zaostal za pičle pol točke.
Škandal na tekmi mešanih ekip
Nekaj slovenskih športnikov in športnic od 42 je poskrbelo, da se v Pekingu nista cedila le med in mleko. Spomnimo, da je bila na prvem nastopu mešanih štafet v biatlonu Živa Klemenčič ujeta že v drugi predaji, čeprav je njena sestrična Polona predala kot enajsta. Zato Jakov Fak in Miha Dovžan sploh nista nastopila. Slabo so pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju prihodnje leto v Planici nastopili smučarski tekači. Njihovi zaostanki za najboljšimi so se pri večini merili v minutah, pravo blamažo pa si je privoščil Janez Lampič, ki ga je na 74. mestu v sprintu prehitel celo Nigerijec.
Olimpijske igre na Kitajskem bodo odšle v zgodovino tudi po škandalu z diskvalifikacijami petih skakalk na tekmi mešanih ekip, ko so Avstrija, Norveška, Nemčija in Japonska ostale brez kolajne. Za največjega osmoljenca v slovenski olimpijski reprezentanci lahko označimo Anžeta Laniška. Peti skakalec svetovnega pokala je namreč nastopil le na srednji skakalnici, na preostalih treh tekmah pa ne, ker se po internih kvalifikacijah ni uvrstil v ekipo. Pri smučarskih skokih omenimo še, da je vseh šest velesil (Nemčija, Avstrija, Norveška, Slovenija, Japonska in Poljska) osvojilo vsaj po eno kolajno, izmed vseh pa je na dveh posamičnih preizkušnjah v moški konkurenci brez nje ostala le Slovenija.
Daleč najboljši Norvežani
Pregled kolajn po drugih športnih panogah razkriva, da so v hitrostnem drsanju, kjer podeljujejo največ kolajn, po pričakovanju najbolj blesteli Nizozemci. Zato ne čudi, da so se Nizozemci z dvanajstimi kolajnami v hitrostnem drsanju (šestimi zlatimi) najbolj približali zimskim velesilam, med katerimi se je v Pekingu na drugih zimskih igrah zapored najbolj izkazala Norveška. Skandinavci so bili prepričljivo najboljši tako po skupnemu številu osvojenih kolajn kot po naslovih olimpijskih prvakov in ostajajo vodilna nacija tudi na večni lestvici. Slovenija je po uspešnosti na visokem 15. mestu. Zanimivo, da je po tej statistiki Slovenija najuspešnejša doslej in je izboljšala 16. mesto iz Sočija, kjer so slovenski športniki osvojili po dve zlati in srebrni odličji ter štiri bronasta.
Med junake 24. zimskih olimpijskih iger gre iz športnih panog, v katerih na tekmah svetovnega pokala tedensko tekmujejo slovenski športniki, izpostaviti še biatlonce Norvežana Johannesa Thingnesa Boeja, ki je osvojil kar štiri zlate kolajne, Francoza Quentina Fillona Mailleta (priboril si je pet kolajn, dve zlati in tri srebrne) in Norvežanko Marte Olsbu Roiseland s tremi zlatimi in dvema bronastima kolajnama. Junak tekem v smučarskem teku je bil 25-letni Rus Aleksander Boljšunov, ki je na olimpijskih igrah kot prvi tekač osvojil pet kolajn, in sicer tri zlate, srebrno in bronasto. Izpostavimo še norveška smučarska tekača Johannesa Hoesflota Klaeba z dvema zlatima, srebrno in bronasto kolajno ter trikrat zlato v posamični konkurenci Thereso Johaug. Uspehi Norvežanke imajo dve plati, saj je leta 2017 dobila 18 mesecev prepovedi nastopanja, zato tudi ni smela tekmovati na igrah v Pjongčangu. Spomnimo, da so v njenem vzorcu našli sledi prepovedanega steroida klostebola, zaradi katerega je svojo športno pot neslavno končala tudi slovenska metalka kopja Martina Ratej.
