Z eksplozivom natovorjen brezpilotnik je v noči na nedeljo poskušal ubiti 54-letnega iraškega premierja Mustafo Al Kadimija, a ta je ostal nepoškodovan, ranjenih je bilo sedem njegovih telesnih stražarjev. Dron je zadel premierjevo rezidenco v Zeleni coni, deset kvadratnih kilometrov velikem območju sredi Bagdada, v katerem z visokim obzidjem in zavojem Tigrisa ter drugimi ukrepi varujejo poslopja iraške vlade, parlament in tuja veleposlaništva. Al Kadimijevo rezidenco so napadli trije brezpilotniki, ki so poleteli iz jugovzhodnega Bagdada, a so dva sestrelili.
Odgovornosti za napadni prevzel nihče
Šiit Al Kadimi, ki je kot vodja obveščevalcev postal premier maja lani s soglasjem vseh pomembnih iraških strank in tujih sil, je po napadu pozval k »miru in zadržanosti«. V videu pa je dejal: »Moja rezidenca je bila tarča strahopetnega napada. Hvala Bogu, da sem dobro in so dobro moji sodelavci.«
Za zdaj nobena skupina ni prevzela odgovornosti za napad, ki so ga obsodili tako v ZDA kot v Iranu. Američani, ki imajo v Iraku 2500 vojakov, so pripravljeni pomagati pri preiskavi. Novi iranski zunanji minister Sajed Katibzadeh pa je s prstom pokazal prav na ZDA: »Takšni dogodki so v interesu tistih, ki so v zadnjih 18 letih rušili iraško stabilnost, varnost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost.«
Toda pri poznavalcih iraških razmer je sum padel na proiranske milice, ki so na parlamentarnih volitvah 10. oktobra izgubile dve tretjini sedežev in v zadnjih tednih pred Zeleno cono protestirajo proti »največji volilni prevari v sodobni zgodovini«. V petek so zažigale slike Al Kadimija in poskušale ob spopadu s policijo vdreti v Zeleno cono. Prišlo je do streljanja in na obeh straneh je bilo več deset ranjenih, en protestnik pa je umrl. Proiranske milice so za petkovo nasilje obtožile Al Kadimija.
Sadr ponovil svarila
Iraške stranke se po volitvah – na katerih je bila udeležba le 41-odstotna, kar kaže, da Iračani ne verjamejo v svojo prihodnost – pogajajo o novi vladi. Tudi tokrat bodo imeli glavno vlogo šiiti, predvsem med revnimi šiitskimi množicami priljubljeni karizmatični duhovnik Muktada Al Sadr, ki je dobil 73 od 329 poslancev. Sicer je po letu 2003 dvignil šiite proti ameriški okupaciji, a zdaj vidi v iranskem vmešavanju glavno grožnjo za Irak, še vedno pa poskuša ohraniti dobre odnose s Teheranom.
Spravljiv odnos do Američanov, s katerimi se pogaja posredno prek Al Kadimija, je pokazal, ko je v televizijskem govoru po volilni zmagi dejal, da so vsa veleposlaništva tujih držav v Bagdadu dobrodošla. Tedaj je tudi obljubil, da bo razorožil proiranske milice: »Država mora imeti nadzor nad orožjem.« Toda prav on vodi eno največjih zasebnih vojsk v Iranu. Vendar je v nedeljo po napadu na Al Kadimija ponovil svarilo, da se v državo ne sme vrniti kaos nedržavnih akterjev, torej milic.
Po zadnjih volitvah je druga najmočnejša stranka v parlamentu sunitska liberalna Napredna stranka, ki ima 37 poslanskih mest. Tretja s 34 poslanci je šiitska stranka nekdanjega premierja Nurija Al Malikija. Ta je zdaj močna, ker se povezuje s poraženimi proiranskimi strankami. O tem, ali bo novi premier spet Al Maliki ali pa eden od Sadrovih mož, bo morda odločala Kurdska demokratska stranka Masuda Barzanija, ki ima 32 ali polovico vseh kurdskih poslancev.
Al Kadimi se uradno ne poteguje za še en mandat premierja. A nekateri vidijo v njem rešitev, če bodo pogajanja o novi vladi neuspešna.
