V razširjenem avstrijskem prvenstvu, liga je v zadnjem desetletju pridobila status enega močnejših klubskih tekmovanj v Evropi, so v preteklosti Slovenci že imeli vidne vloge. A oba kluba, ki sta se pred desetletjem in več pridružila Avstrijcem, Čehom, Madžarom in Italijanom v tem tekmovanju, ne obstajata več. Tako stari jeseniški klub kot »stara« Olimpija sta ugasnila, po letih težavnega pobiranja pa so v obeh hokejskih okoljih kot osnovni cilj navedli željo po vrnitvi v ligo Ebel oziroma ICEHL, kot se tekmovanje zdaj imenuje.
Željo so prvi uresničili v Ljubljani. SŽ Olimpija, ki je pred leti prevzela vodilno hokejsko vlogo v prestolnici in pozneje hitro zavladala v alpski ligi, pa je čakala dve sezoni, da so bile razmere prave in da so bili v vodstvu tekmovanja zadovoljni z vsemi izpolnjenimi zahtevami.
Kot novinci ne bodo mogli takoj konkurirati močnejšim tekmecem
Konec lanske sezone so tako v Tivoliju le sporočili, da letošnja jesen ne bo prinesla možnosti za tretji naslov prvaka alpske lige, ampak bo šlo moštvo v za razred višje tekmovanje. Ob tem so se dobro zavedali, da kot novinci ne bodo mogli takoj konkurirati močnejšim tekmecem. Predvsem ali pa v veliki meri tudi zaradi finančnega položaja, saj kljub povečanemu proračunu za ICEHL zeleno-beli sodijo med klube, ki niso bogataški.
A v Ljubljani upajo, da so cilje in želje postavili dovolj realno, da bo zgodba zdržala. Oprli so se na domače moči, pred letošnjo sezono v svoje vrste zvabili tudi nekaj reprezentantov in igralcev iz vrst tekmecev z Jesenic, dodali pa so jim še tujce, za katere upajo, da so dober kompromis med ceno in sposobnostmi, saj tudi po tej plati v Tivoliju ne morejo računati na tiste najboljše.
Novo regionalno zgodbo je začel sestavljati tudi nov trener. Mitja Šivic, še v prejšnji sezoni strateg železarjev, s katerimi je bodočim delodajalcem tudi odnesel naslov državnih prvakov, je prepričan, da se bo njegova ekipa lahko dobro borila v ligi. Toda ker so po finančni plati omejeni, so se pod vodstvom zagnanega Šivica v Tivoliju podali v drugi skrajnost: težke in dolge priprave na novo sezono naj bi bile zagotovilo, da bodo zmaji imeli na ledu za odtenek več moči kot tekmeci, nenazadnje pa jo bodo tudi potrebovali. V zadnjih treh sezonah so bili namreč v alpski ligi Ljubljančani tisti, ki so bili precej boljši od večine tekmecev in so imeli vselej status favorita. Zdaj bodo vloge obrnjene. V ligi ICEHL bodo njihovi tekmeci favoriti, Ljubljančani pa se bodo zoperstavili z željo in upanjem po čim več točkah in zmagah.
V prihajajoči sezoni bo v ligi nastopalo 14 ekip. Za glavna favorita veljata trenutno najmočnejša avstrijska kluba, branilec lanske zmage celovški KAC in Salzburg. Visoko merijo tudi pri Bolzanu, ki je v prejšnji sezoni obstal šele v finalu.
V sezoni 2021/22 bodo v tekmovanju trije novi klubi. Tako kot SŽ Olimpija je tudi južnotirolski Pustertal iz Brunica zamenjal okolje in se na višjo raven povzpel iz alpske lige, spet pa sodeluje tudi češki klub Orli Znojmo. Skupno so v pisani mednarodni konkurenci ekipe iz šestih držav, glavnino pa sestavlja avstrijska osmerica.
Preostali člani so avstrijski Dornbirn, VSV Beljak, Innsbruck, Graz99ers, Vienna Capitals in Black Wings Linz, madžarski Fehervar in slovaška Bratislava Capitals.
V rednem delu bodo ekipe igrale dvakratni sistem doma in v gosteh, skupno bo vsaka zbrala 52 tekem, konec rednega dela bo februarja naslednje leto, do takrat bodo vsa moštva v ligi zbrala 364 tekem.
Sledil bo drugi del. Prva šesterica po rednem delu bo mirna, saj si bo že zagotovila končnico, medtem ko bodo ekipe na mestih od sedem do deset igrale še vmesni kvalifikacijski del, ki je novost te sezone. V dveh parih bodo ekipe na tri zmage odločale o zadnjih dveh četrtfinalistih. Za moštva od 11. do 14. mesta pa se bo sezona februarja že končala.
Četrtfinalni pari bodo nastali z izbiro tekmecev, pravico do te bodo imeli prvi trije po rednem delu. V končnici pa bodo vse serije igrali po sistemu na štiri zmage.
Da bi le sezona potekala s čim manj motnjami
Vodstvo tekmovanja si želi predvsem, da bi sezona potekala s čim manj motnjami in da bi v kar največji možni meri na tribunah lahko uživali tudi navijači. »Navijačev v dvorani ne moremo nadomestiti z ničimer. Klubi so tudi močno odvisni od njih, saj jim polne tribune prinesejo vsaj tretjino proračuna. Upam, da bomo imeli čim manj omejitev,« je pred novo sezono na to težavo opozoril direktor lige Christian Feichtinger.
V dneh pred začetkom tekmovanja je sicer položaj v večini sodelujočih držav podoben: gledalci bodo lahko spremljali tekme, vendar ob izpolnjevanju pogojev PCT. Omejitve pri gledalcih pa bodo za zdaj občutili oba južnotirolska kluba ter Znojmo. V lanski sezoni so po zaostritvi razmer gledalcem prepovedali vstop že oktobra in so potem tekmovanje do konca izpeljali pred praznimi tribunami.
