Za gazele in vsa druga podjetja velja, da je imela korona nanje različen vpliv. Med gazelami je imela na primer Krka, ki proizvaja zdravila, veliko rast, na drugi strani pa smo imeli tisti, ki delamo za avtomobilsko industrijo, velike padce. Zlate gazele so se kar dobro odrezale, kar dokazuje, da je bil izbor teh dovolj kakovosten. Večkrat rečemo, da so gazele trdožive, da jih vodimo taki ljudje in da imamo tako poslovno kulturo, da nas kratkoročna krizna obdobja ne prizadenejo hudo. Ko govorimo o kriznih razmerah, je dobro pogledati ne samo to, kako jih preživiš skozi finančne kazalnike, kot so rast prodaje, dodana vrednost ali dobiček, ampak tudi v kakšni kondiciji ostane podjetje. Ali ga krizne razmere izčrpajo ali pa ima dovolj moči, da se v tem času še okrepi – da izboljša učinkovitost, znanje, inovativnost in naredi napredek v razvoju. Tisti, ki jim uspe v teh razmerah napraviti te korake, dočakajo konec krize bolje pripravljeni in je to tudi pogoj, da napredujejo hitreje kot tisti, ki tega niso bili sposobni ali niso znali narediti.
Projekt Gazela je lani praznoval dvajsetletnico, vendar izbora najboljših hitrorastočih podjetij ni bilo. Kako bo letos?Lani zaradi korone poslovni izidi niso bili pravočasno objavljeni, poleg tega pa zaradi zaprtja ni bilo mogoče narediti regijskih izborov. Tudi letos izbor poteka pod vplivom zaščitnih ukrepov. Naša metodološka komisija že izbira regijske prvake in upamo, da bomo jeseni izbor lahko zaključili tako kot v predkoronskih letih in imeli slavnostno zaključno prireditev. Mislim, da je zelo pomembno, da izbrana podjetja občinstvo nagradi z aplavzom in tako izbranim da spodbudo za dosežene rezultate.
Zakaj so gazele boljše od drugih uspešnih slovenskih podjetij in kakšen odtis puščajo v slovenskem prostoru?Ne bi se mogel čisto strinjati, da so gazele boljše od drugih. Imamo veliko uspešnih podjetij, ki niso med gazelami, ker niso hitrorastoča. Lahko pa ugotovimo, da so gazele uspešne in poslujejo nadpovprečno dobro. Da postaneš gazela, moraš beležiti večjo rast, ne samo v realizaciji, ampak da je rast celovita – tudi v napredku in razvoju. In ko se to vgradi v podjetja kot trajni način poslovanja, trajno dosegamo nadpovprečne rezultate in rast ter drugim podjetjem v Sloveniji dajemo zgled, kar je pomembna lastnost projekta Gazela. Lahko rečemo, da ima ta velik pozitivni vpliv na podjetništvo v slovenskem prostoru.
Med gazelami je veliko družinskih podjetij, kakršno je tudi vaše. Menite, da bodo ostala v družinski lasti oziroma od česa je to odvisno?Več kot 80 odstotkov družinskih podjetij na svetu ne nadaljuje dejavnosti z drugo generacijo. Zakaj je tako, težko rečem, očitno pa obstajajo neke zakonitosti, ki se jim tudi slovenska podjetja in gazele težko izognejo. Imamo že kar nekaj zlatih gazel, ki so zamenjale lastnike. To ni nekaj zelo hudega, me pa zmeraj malo stisne pri srcu, ko slišim tako novico. Voditi uspešno podjetje je za družino zelo velika obremenitev, bistveno večja kot pri drugih oblikah lastništva. Družina, to lahko potrdim za svojo družino, se maksimalno poistoveti s podjetjem. Odgovornost za nenehno stabilno poslovanje, za uspeh na trg, do dobaviteljev, zaposlenih in okolja je tako težka, da jo je dostikrat težko nositi. Nekateri potomci ne želijo nadaljevati posla, ker so videli, koliko sta se mama in oče morala truditi. So pa še drugi razlogi, na primer ta, da je podjetništvo v Sloveniji še vedno črni raček in nima zadostnega ugleda in podpore države.
Ali je podjetništvo v Sloveniji v zadnjem času dobilo veljavo, kakršno si zasluži?Veliko se govori in piše o tem, vendar se podjetništvo v Sloveniji sooča s problemom, da pri nas v Sloveniji pogoji poslovanja niso dovolj konkurenčni. Uspešna podjetja morajo zaradi optimiziranja stroškov povečati obseg poslovanja na neki optimalni nivo, ki ga pa s storitvami ali izdelki lahko dosežeš samo v mednarodni trgovini. Tu pa je treba biti konkurenčen. Moram reči, da država ni poskrbela za dovolj konkurenčno poslovno okolje. Naj omenim nekaj aktualnih primerov. Najprej je to, kar že ves čas ponavljamo, prevelika obdavčitev dela in delovna zakonodaja, ki nam ne omogoča fleksibilnosti dela, kot jo zahteva globalni trg. Plače sodelavcev morajo biti dovolj visoke, naš davčni sistem pa je prilagojen na nižje plače, zato država našim sodelavcem pobere prevelik delež. V to je treba zarezati in ne vem, katera vlada bo imela dovolj korajže, da bo naredila potrebne spremembe. Druga trenutno zelo aktualna zadeva je cena električne energije, ki je zelo pomembna zlasti za nas proizvodna podjetja. Skrbijo nas razmišljanja o zaprtju šoštanjske termoelektrarne do leta 2032, saj ne vemo, kako in po kakšni ceni bomo izgubljeno elektriko nadomestili. To je zelo skrb zbujajoče. Na drugi strani jo Slovenija kupuje na mednarodni borzi po visokih cenah. Mi sedaj dobivamo ponudbe za leto 2022, ki so grozljive, v primerjavi z našimi cenami iz leta 2019 so skoraj dvainpolkrat višje. V to ceno je sicer vgrajena evforija, ki se letos pojavlja z rastjo cen surovin in z njo tudi energije, ampak nas skrbi, da cene proti koncu leta ne bodo ustrezno padle. Omeniti moram tudi dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo. Mi gradimo dve hali na urejenem zemljišču v industrijsko poslovni coni Ljubno, postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je trajal eno leto. In ko bi že morali začeti postavljati proizvodne linije za proizvode, ki smo jih s težavo pridobili na trgu, smo v situaciji, ko stroji prihajajo, nimamo pa jih kam dati, ker smo gradnjo zaradi dolgih postopkov začeli s polletno zamudo. V zvezi s konkurenčnostjo poslovanja bi opozoril še na cepljenje proti covidu, ki ga država samo priporoča, ta problem pa prenaša na gospodarske subjekte. Država mora odločno postaviti zahtevo in poskrbeti, da se bodo ljudje cepili. V skrbi za zdravje sodelavcev nas skrbi, da se bodo ljudje okužili in zboleli, po drugi strani pa da bomo spet imeli manko zaposlenih kot v začetku letu, kar smo lahko reševali samo z veliko izrednega dela.
Kaj lahko na osnovi vaših več kot petdesetletnih poslovnih izkušenj svetujete podjetjem, da bodo uspešna in v prihodnosti morda nove gazele?Rad bi dal korajžo vsem, ki razmišljajo, da bi se lotili podjetništva. Da, začnite, ampak morate se specializirati. Odločiti se moraš, športno rečeno, ali boš tekel na sto metrov, skakal v višino ali igral košarko. Ampak specializacija ni dovolj, če ne zmoreš inovativnega razvoja in stalnega napredka. Pa še to bi rekel, da tudi dober proizvod ni dovolj. Treba je namreč ta proizvod tudi konkurenčno proizvajati, da je konkurenčen na globalnem trgu, tu pa pridejo do izraza kakovost, fleksibilnost, visoka produktivnost, cenovna konkurenčnost – to so stvari, ki so abeceda uspešnega podjetništva. Poleg tega, da se je treba zavedati, da je potreben stalni napredek, je potrebno tudi trdo delo. Niti v športu brez tega ni dosežkov, podjetništvo pa je še za kanček zahtevnejše. In seveda vztrajnost, kajti rezultati se ne dosežejo čez noč. Redka so podjetja, ki so v kratkem času hitro dosegla dobre rezultate. V začetku gre počasi, treba je vztrajati. Podjetnik, ki se podaja na podjetniško pot, bi moral imeti pred seboj glavni cilj, da naredi dobro podjetje. Vlagati mora v razvoj, zaposlenim mora dati dobre plače, poslovati mora po pravilih, torej tudi plačevati davke. Če hoče to realizirati, pa mora imeti dovolj visoko dodano vrednost, ki sega krepko čez 60.000 evrov na zaposlenega.
