Ustavno sodišče je sprejelo prelomno odločbo, ki spreminja pogled na vladne odloke v času epidemije. S petimi glasovi proti trem je presodilo, da 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih nista skladni z ustavo. Na teh točkah temelji večina ukrepov, ki so bili sprejeti v času epidemije – od omejevanja gibanja na občine in policijske ure do omejitve zbiranja in zapiranja javnih ustanov.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sedanji zakon o nalezljivih boleznih za tako hude posege v človekove pravice ne ponuja zadostne podlage in da o navedenih ukrepih ne bi smela odločati vlada brez poprejšnje odločitve državnega zbora. »Zakon namreč ne določa niti ustrezne vsebinske podlage za časovno in prostorsko zamejevanje omejitev niti vrst dopustnih omejitev, ob tem pa tudi ne vsebuje drugih varovalk za varstvo pred arbitrarnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine,« je med drugim navedlo ustavno sodišče. Ustavno sodišče je s tem pritrdilo množici pravnikov, ki so že od začetka epidemije opozarjali, da pravne podlage za ukrepe niso ustrezne.

Kot je v pritrdilnem ločenem mnenju pojasnila ustavna sodnica Špelca Mežnar, je bila posledica neustavnosti 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, da je »vlada uvedla kakršen koli ukrep, mu sama določila vsebino in trajanje, se sama odločila, ali in s kom se bo ob tem posvetovala, ali bo takšno mnenje upoštevala in kako, če sploh, bo z njim ter s svojimi razlogi seznanila javnost«. »Takšna neomejena diskrecija izvršilne oblasti pri poseganju v temeljne človekove pravice – svobodo gibanja in združevanja – pa brez slehernega dvoma ni skladna s slovensko ustavo,« je še dodala.

Pri tem je pomembno, da ustavno sodišče ni generalno podvomilo o smiselnosti epidemioloških ukrepov. Te lahko sprejema vsaka država. Odločba ne ruši ukrepov po vsebini, saj se sodišče z njihovo vsebino ni ukvarjalo. Jasno pa je dalo vedeti, da ukrepi niso bili veljavni, ker zanje ni bilo zakonske podlage. Parlamentu je sodišče naložilo, naj pravne podlage za ukrepe dopolni.

»Posege v človekove pravice lahko v demokratični državi sprejemajo samo neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva,« je razmerje med vlado in parlamentom pojasnila sodnica Katja Šugman Stubbs. »To samo po sebi pomeni, da se lahko takšne posege ureja samo z zakoni in nikakor ne s pravnimi akti nižjega hierarhičnega ranga, kot so na primer odloki (ki jih sprejema vlada, op.p.). Pristojnost poseganja v človekove pravice se nikoli ne sme prenesti na izvršilno oblast; ta lahko deluje samo na vsebinski podlagi in v okviru zakona,« je zapisala v pritrdilnem ločenem mnenju. Ustavno sodišče zdaj od državnega zbora zahteva, da v dveh mesecih – torej še pred jesenjo, ko bi se lahko epidemiološka slika spet poslabšala – sprejme ustrezno zakonsko podlago za epidemiološke ukrepe.

Že izrečene kazni ne bodo padle

Odločba ustavnega sodišča ne omogoča množičnega vlaganja odškodninskih zahtevkov zaradi omejitev, ki so jih ljudje doživljali, in tudi ne vračila glob, ki so jih morali plačati. »Za podzakonske predpise mora ustavno sodišče vedno pojasniti, s kakšnim učinkom jih bodisi razveljavlja bodisi odpravlja. V tem konkretnem primeru je ugotovilo razveljavitev,« pojasnjuje profesor ustavnega prava Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete. Če bi ustavni sodniki predpise povsem odpravili, bi se štelo, kot da odloki sploh nikoli niso bili sprejeti in da nikoli niti ni obstajala pravna podlaga za sprejemanje individualnih aktov na podlagi takšnih odlokov. V takšnih primerih bi posamezniki res imeli možnost od države terjati vračilo kazni, ki so jih plačali. Vendar razveljavitev učinkuje šele od izdaje odločbe ustavnega sodišča naprej.

»To v praksi pomeni, da v vseh zadevah, ki so pravnomočno končane, kjer torej ni na voljo več nobenih pravnih sredstev ali pa so bile globe že plačane, posamezniki nimajo možnosti zahtevka, da se povrne nekaj, kar je bilo izdano na podlagi sicer neustavnega odloka. Lahko rečemo, da te globe ostanejo del proračuna,« pojasnjuje sogovornik. Kot izjemo navaja tiste skupine oseb, kjer postopki še potekajo.

Policija naj v vmesnem času ne izreka prekrškov

Odvetnica Nataša Pirc Musar ob tem izpostavlja, da se tistim, ki so že plačali globo in je zadeva pravnomočna, vendarle ponuja še možnost izrednega pravnega sredstva. »Vsak posameznik, ki je bil kaznovan po neustavnem odloku, lahko da pobudo za razveljavitev prekrškovnega postopka državnemu tožilstvu. Tožilec se nato sam odloči, ali bo na policijo dejansko vložil zahtevo za razveljavitev postopka za nazaj.«

Pirc-Musarjeva poleg tega opozarja na pravno problematičen vmesni čas do spremembe zakona. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, v tem času pa predpisi, četudi so neustavni, še veljajo. »Policija bi morala biti v tem času izrazito zadržana pri uvajanju prekrškovnih postopkov,« opozarja. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar se strinja, da je takšna situacija res nenavadna, a da gre pri odločitvi sodnikov za manjše zlo. »Če bi ustavno sodišče zakon razveljavilo, vlada odlokov sploh ne bi mogla več izdajati. Nobene omejitve ne bi bile več možne, kar pa bi povzročilo še bolj protiustavno stanje kot zdaj,« pravi Kovačič Mlinar.

Preobremenjeno ustavno sodišče

Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky medtem kot pomembno izpostavlja tudi to, da po presoji ustavnega sodišča ustava zahteva, da je v zakonu o nalezljivih boleznih urejeno tudi denimo sodelovanje stroke pri oblikovanju ukrepov in časovne omejitve ukrepov. Ob tem Bardutzky dodaja še nekaj, kar je v javnosti pogosto spregledano: ustavno sodišče je že vsaj petnajst let kronično preobremenjeno. »Kljub razglasitvi vseh zadev, povezanih s protiepidemičnimi ukrepi, za absolutno prednostne, še vedno traja kar nekaj mesecev, preden pride do odločitve. Žal namesto morebitne razbremenitve vidimo, da je državni zbor pred kratkim sprejel novelo zakona o ustavnem sodišču, ki gre v nasprotno smer,« opozarja Bardutzky.

Ustavno sodišče vlada državni zbor zakon o nalezljivih boleznih človekove pravice policijska ura Saša Zagorc Nataša Pirc Musar Špelca Mežnar Katja Šugman Stubbs izpostavljamo