To so politične stranke. Pa ne vsaka, ki se pojavi na političnem parketu, temveč le tiste, ki prestopijo parlamentarni prag. Ko premagajo to oviro, pridobijo del absolutne zakonodajne oblasti, ki izbira tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Vse do naslednjih parlamentarnih volitev v Sloveniji vsak poslanec DZ poseduje devetdeseti delček takšne absolutne oblasti. Kot posestnik takšne absolutne oblasti lahko počne, kar mu pade na pamet. Da je res tako, nam v živo demonstrirajo poslanci DeSUS in SMC. Obljube, s katerimi so nagovarjali in prepričali volilce, so pozabljene kot lanski sneg. Nič zato, saj se zaradi pozabe poslancem ne bo zgodilo nič hudega.

Najhujše, kar se dogaja pri naši avtokratski naravi oblasti, je zloraba vsega, kar razumemo pod besedo oblast. Tudi ustavna določba (3. čl. ustave RS), da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, postane brezpredmetna in je v hipu zavržena. Vsa oblast je pod nadzorom ene same stranke, ki jo pooseblja prvak SDS Janez Janša. To je (skoraj) popoln avtokratski sistem.

Vse to in še kaj več vsak dan doživljamo državljani, odkar je oblast v rokah sedanje hibridne koalicije z vodilno SDS. Zadnja raziskava javnega mnenja razkriva, da bi volilci koaliciji ustavnega loka podelili 57 poslanskih mandatov, vladajoči koaliciji pa le 31. Takšna oblast brez vsakršne legitimnosti neovirano posega na polje ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, odpravlja demokratični ustroj države in vzpostavlja trd avtokratski režim vladanja. Kako je to sploh mogoče?

Takšni praksi botruje preživelost predstavniške demokracije, ki je v času, dolgem poldrugo stoletje, povsem degenerirala. Kaj drugega pa bi lahko pričakovali, saj svojo usodo danes delimo že s četrto (digitalno) revolucijo, državo pa še vedno upravljamo z orodji iz davnih časov prve industrijske revolucije. Ni mi jasno, kaj se bo v svetu še moralo zgoditi, da bodo politične elite, tudi v EU, končno le dojele, da je njih in predstavniški sistem upravljanja države povozil čas.

Evropski politiki res govorijo o deficitu demokracije, vendar ne povedo, kakšno demokracijo imajo v mislih. Vidimo pa, da se kot pijanec plota oklepajo predstavniške demokracije. Absolutna politična oblast je očitno preveč mikavna, da bi jo opustili. Toda resnica je takšna, da v sodobnem svetu digitalne tehnologije predstavniška demokracija ni več uporabna. O izhodu, o neposredni demokraciji, ki vzpostavlja legitimnost pri upravljanju države, pa politiki molčijo kot grob.

Napovedi o prihodnosti sodobnega sveta, ne le Evrope, niso obetavne. Politiki sploh ne razumejo ali pa se sprenevedajo, da je prihodnost in blaginja človeštva neposredno odvisna od tega, ali in kdaj bomo uveljavili legitimnost z neposrednim odločanjem pri upravljanju države in sveta. Zanesljivo pa lahko pričakujemo, da bo v predstavniški demokraciji vedno več takšnih politikov kot naš Janša, ki jim bo avtokratska oblast bližja od oblasti in blaginje ljudstva.

Janez Krnc, Litija