Obdelava tal
Zemlja ima svoje posebnosti, kar je odvisno od kraja, kjer živimo. V Sloveniji je kamninska podlaga večinoma apnenec, z izjemo Pohorja, kjer je granit. Sama zemlja pa se močno razlikuje, saj je lahko glinasta, ilovnata ali peščena. Ker imamo radi raznoliko zelenjavo, si želimo tudi prilagoditi zemljo, da bomo lahko gojili prav vse, kar pa se v praksi izkaže za zelo zahtevno.
Pomembno je vedeti, da zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla ter brez močnega vetra. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej. Spomladi je priporočljivo le rahljanje zemlje z vilami, ki jih zapičimo v zemljo ter zasukamo. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal z mešanjem posamezni plasti. Lopatenje ali »štihanje« je bolj primerno za jesensko obdelavo tal. Vrtno zemljo pripravljamo okoli dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in bo naše rahljanje zaman.
Kaj pomeni NPK?
NPK je kratica za glavna hranila rastlin. To so: N – dušik, P – fosfor in K – kalij. Dušik je pomemben za rast, zato ima veliko vlogo v začetku rastne dobe, ko vpliva na pravilen razvoj listov in vej, torej za bujno zeleno maso rastline. Fosfor sodeluje tudi pri rasti rastlin, pravilnem razvoju cvetov in tvorjenju sladkorjev. Tega ne zanemarimo pri oblikovanju plodov, saj si v njih želimo veliko sladkorja. Kalij je pomemben za krepko rast rastline in razvoj koreninskega sistema. Odločilen je pri tvorbi plodov, saj z zadostno količino kalija postanejo ti večji, kakovostnejši in zdravi. Vidno vlogo igra tudi pri odpornosti rastline proti stresu.
Ne pozabimo na pomen mikrohranil. Kalcij (Ca) v gnojilu uravnava pH tal in jih dela bolj nevtralna. Pomemben je za razvoj mladih delov rastline, kot so listi, steblo, zelo pa vpliva na tvorjenje cvetnega prahu. Magnezij (Mg) je pomemben del klorofila in s tem fotosinteze. Žveplo (S) je sestavni element prehrane in kot tak gradnik beljakovin v rastlinah. Železo (Fe) sodeluje pri fotosintezi in vezavi dušika v rastlini. Bor (B) pa vpliva na tvorjenje sladkorjev v plodovih in pravilno rast rastline.
Vnos hranil v tla
V tleh se hranila topijo v vodi in se vežejo na talne delce in humus. Na ta način so dostopna rastlinam. Ker v vrtu vsako leto gojimo kulturne rastline za hrano, jim je treba omogočiti dovolj hranil za rast in razvoj. Tla morajo imeti nevtralen pH, saj so od tega odvisni: dostopnost hranil, dovolj humusa in organske snovi. Prav tako morajo biti živa, kar pomeni aktivne mikroorganizme, ki presnavljajo organsko snov. Organsko gnojilo je iz osnovne organske mase, kar je zelo pomembno, saj je izvor hranil naraven – organski, od koder rastline lažje in bolje absorbirajo hranila. S takim gnojilom tudi povečujemo organsko snov v tleh, s čimer ohranjamo rodovitnost tal. Pospešujemo tvorjenje humusa in ohranjamo mikrobiološko aktivnost v tleh.
Vrtnine imajo različne potrebe po hranilih, saj nekatere tvorijo velike plodove, kot so jajčevci, paradižniki, paprike, krompir, zelje, in zato potrebujejo veliko več hranil kot solatnice, špinačnice ali čebulnice. Za primer: zemljo za paradižnike pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik z 2kg na 10 m2, medtem ko solate le z 0,5 kg na 10 m2.
Z upoštevanjem štiriletnega kolobarja ter primernega gnojenja glede na gojene vrtnine ohranjamo vrtno zemljo rodovitno in primerno spočito za novo sezono vrtnin. Spomladi je najbolje gnojiti s kakovostnim organskim gnojilom Plantella Organik, saj ima zelo visoko vsebnost organske snovi, vsa glavna hranila (NPK) in mikrohranila ter pomembne fulvinske in huminske kisline, ki so del humusa. Ker vemo, koliko hranil vsebuje, ga lahko dodajamo primerno rastlinskim potrebam. Plodovke in krompir potrebujejo več kalija kot solatnice ali čebulnice. Te pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik K, ki vsebuje naravni kalij.
Gredice naj ne bodo prazne
Vrt naj ne bo nikoli prazen, saj je tako zemlja izpostavljena eroziji, vodni in vetrni. Hitro se izsuši in zaskorji. Tako je tudi onemogočeno delovanje mikroorganizmov. Dela vrta, ki ga ne bomo obdelovali, ne pustimo praznega, zasejmo ga z zelenim gnojilom. To so rastline, ki zapolnijo vrt z rastlinsko maso in ga tako zaščitijo pred erozijo. V spomladanskem času je za zeleno gnojenje primerno žito (pšenica, rž, ječmen) ali gorjušica. V začetku poletja pa lahko posejemo ajdo in različne detelje. Pomembno je, da rastline, preden semenijo, vdelamo v tla. To pomeni, da rastline pokosimo, položimo po tleh, razsekamo z lopato in zmešamo z vrhnjo plastjo tal. Mikroorganizmi bodo s pomočjo deževnikov predelali vneseno organsko snov v hranila in humus ter tako poskrbeli za ohranjanje rodovitnosti tal.
Pripravil: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
