Gre za veliko prelomnico v naši industriji in na splošno v svetu dela. Vesela sem, da lahko v času velikih sprememb na trgu dela pomagam pri transformaciji in ustvarjanju boljše prihodnosti dela za vse. V zadnjem letu smo se ekipno soočili z mnogimi izzivi in se iz tega ogromno naučili. Odločena sem, da na novo pridobljeno znanje in izkušnje karseda dobro uporabim in skupaj z ekipo podjetje popeljem v novo obdobje. Na vse skupaj gledam kot na priložnost, da ustvarimo še bolj integrirano okolje in v našo regijo prenesemo najboljše svetovne prakse. V našem delovnem okolju imamo odlične talente, zato sem prepričana, da bomo z razvijanjem, učenjem in prilagodljivostjo skupaj dosegli nekaj zares izjemnega.
Na kaj stavite kot vodja, česa ne prenesete?Sem na položaju, kjer rezultati in številke govorijo za sebe, in tu vedno vem, da se lahko zanesem na svojo ekipo. Zadovoljna sem, da sem v delovnem okolju obkrožena s sposobnimi in izjemnimi ljudmi, moja naloga pa je, da vsakemu od njih omogočimo enako priložnost, da prispevajo in razvijajo okolje, v katerem delujemo. Moj pristop do vodenja ostaja enak. Vrednote Adecca so izrednega pomena pri vodenju in usmerjanju zaposlenih, zato je pomembno, da jih živim tudi sama. Ko se soočam z novimi situacijami ali imam pred seboj pomembno odločitev, me vrednote, kot so strast, integriteta, timski duh, podjetništvo in osredotočenje na stranke, vedno vodijo. Ko smo vsi usklajeni in delujemo skladno z našimi vrednotami, ne ostane veliko prostora za napake.
Menite, da ženske vodite drugače? Če da, kako in zakaj?Kot sem že omenila, je zelo pomembno, da sta moj pristop in vodenje enaka za vse. Vsi ljudje morajo imeti enako možnost, da se dokažejo in izkažejo. Delujem v skladu z mojimi in Adeccovimi vrednotami, torej s prepričanjem, da bi morala biti enakost spolov norma v današnjem svetu. Da pa lahko zares govorimo o enakosti spolov, je naš cilj zagotoviti enake možnosti, razvoj in plačilo za vse. Jaz in tudi moja ekipa delujeva po načelu: talent mora biti vedno v središču naše pozornosti. Vesela sem, da se svet skupaj obrača proti bolj pravičnemu poslovnemu okolju.
Katere trende znotraj upravljanja človeških virov opažate? Kako kot regija sledimo svetovnemu dogajanju?Danes lahko vidimo, da ima kadrovska služba strateško in svetovalno funkcijo, tako v mednarodnih kot tudi v lokalnih podjetjih. Funkcija ni več tako kot prej osredotočena na administrativno delo. Podjetja se vse pogosteje odločajo za zunanje izvajanje storitev kadrovske funkcije in uporabljajo zunanje vire za zaposlovanje, administracijo in obračun plač. Drugi trend, ki prednjači, je povečanje uporabe tako imenovanih shared service centrov. Z izjemo multinacionalk je ta trend še dokaj nov v naši regiji, a pričakujemo, da se bo tudi tukaj povpraševanje v prihodnosti povečalo. Prav tako je zraslo število organizacij, ki so prisotne na več trgih in posledično ustvarjajo sistem skupnega vodenja (tako imenovani cluster), kar je razvidno tudi v Adeccu in regiji Adriatik – področja, kot sta rekrutacija in vodenje talentov, niso več centralizirana tako kot nekoč.
Kaj po vašem mnenju najbolj zaznamuje dobre zaposlovalce? Kako pomembni so pri tem kakovostni odnosi?Negovanje kakovostnega odnosa z zaposlenimi se ne odraža samo na blagovni znamki delodajalca. Je temelj za uspeh vsakega podjetja. Zaposlenim je treba prisluhniti, jim dati prostor, da izrazijo svoje ideje, in jih pohvaliti, ko dobro opravijo svoje delo. Menim, da je ena najpomembnejših lastnosti dobrega delodajalca, da zaposlenim zagotavlja možnost rasti in vlaga v njihovo izobraževanje in razvoj. Ankete in raziskave vam lahko pomagajo razumeti, kakšno je stanje v podjetju, a vendar morate ukrepati in iskat nove načine, kako izboljšati pomanjkljivosti, in v spremembe vključiti vse zaposlene. Pomembno je, da svoje načrte delite z zaposlenimi in ste pri komunikaciji transparentni. Ko imajo zaposleni občutek, da vam lahko zaupajo v procesu, bodo bolj odprti do sprememb. Treba je zagotoviti, da si vsa ekipa prizadeva za isti cilj in da vsak posameznik razume svoje vlogo v razvojnem načrtu.
Veliko se govori o tako imenovanem upskillingu. Kako ga razumete?Upskilling oziroma razvoj in nadgradnja veščin zveni zelo moderno. Dejstvo pa je, da se časi spreminjajo s tempom, ki mu posamezniki pogosto težko sledijo. Na trgu dela je nastal tako imenovani skills gap, danes to lahko poimenujemo tudi kot krizo digitalnih veščin. Na eni strani imamo podjetja, ki neprestano iščejo specifičen kader, na drugi strani pa iskalce zaposlitve, ki nimajo pravih veščin, da bi zasedli novonastala delovna mesta. Da bi povečali možnosti za uspeh v digitalnem gospodarstvu, morajo posamezniki in podjetja vlagati v razvoj specifičnih veščin in spretnosti, ki se zahtevajo v vseh gospodarskih sektorjih. Na vseh nas je, da zagotovimo, da so ljudje pripravljeni na digitalno prihodnost in da v času digitalne transformacije nikogar ne pustimo zadaj. V Adeccu se s storitvami treningov za upskilling pridružujemo boju proti veščinskim vrzelim v naši regiji.
Kaj je vaš moto, kdo je vaš vzor?Resnično verjamem, da si ljudje sami postavljamo svoje meje, zato vedno delujem po modelu »nebo je meja«. Že od samega začetka svoje poslovne poti sem prevzela tak način razmišljanja in to mi je dobro služilo vse do danes. Vedno iščem nove načine za izboljšanje. Za vzor bi izpostavila Jacindo Ardern, novozelandsko premierko, in Satyo Nedello, izvršno direktorico Microsofta. Vsaki je na njen način uspelo premakniti meje mogočega in na novo definirati uspeh v modernem svetu. Prepričana sem, da prave vodje niso fokusirane izključno na poslovne rezultate, ampak na preoblikovanje sveta in razvoj posameznikov v tem procesu.
