Po mnenju notranje ministrice Priti Patel, ki je lani trdila, da bodo poskusi prihajanja na Otok s čolni postali »zelo redek pojav«, je grožnja že tako velika, da bi morala posredovati vojna mornarica. Njej sorodne probrexitske duše pravijo, da gre za neznosni napad na britansko suverenost (očitno ne vedo, kaj ta je), čeprav je število teh obupanih ljudi neznatno v primerjavi z od 600.000 do 1,2 milijona neprijavljenih priseljencev, ki živijo na Otoku.
Dnevniku Guardian je anonimni vir v obrambnem ministrstvu dejal, da je ideja o posredovanju vojne mornarice »popolnoma nora«. Zakaj se je pojavila? Kaj je letos tako zelo drugače, kot je bilo lani? Lani na primer so ilegalni prihod čez Rokavski preliv preprečili okoli 2000 nesrečnikom, ki so pobegnili iz Afganistana, Sirije, Irana in od drugod, pa ne ministri ne ljudstvo niso zagnali panike. Čeprav se je ravno v letu 2019 število migrantov v čolnih najbolj povečalo. Celo za šestkrat. Letos je povsem drugače. Vlada in skoraj polovica ljudstva naj bi paničarili. Posebno večina tistih (dve tretjini), ki so hoteli brexit. V tem letu so do zdaj nezakonit prihod na Otok s čolni preprečili nekaj več kot 4000 ljudem, ki so jih priprli. Med njimi je veliko družin z otroki. Število ilegalnih migrantov, ki so podajajo iz Francije v Veliko Britanijo na čolnih, se je letos podvojilo v veliki meri zaradi pandemije novega koronavirusa, ker se je v času karantene zelo zmanjšalo število tovornjakov, na katerih bi se lahko skrili. Britansko obrambno ministrstvo je obmejnim organom na koncu »kot začetno obliko pomoči« dodelilo izvidniško letalo atlas, ki so namenjena odkrivanju in nadzorovanju groženj sovražnikov, ne pa obupanih ljudi v čolnih, ki ne ogrožajo nikogar drugega razen samih sebe.
Napetost v odnosih s Francijo
Domnevna »invazija« je sprožila napetosti med Veliko Britanijo in Francijo potem, ko je London obtožil Pariz, da ne naredi dovolj za reševanje tega problema. Britanski državni sekretar za imigracijo Chris Philip je napisal celo članek o tem, kaj Francija »mora narediti«, da bi se spoprijela s tem problemom. Francoski notranji minister Gerard Darmanin je zanikal britanske očitke z besedami, da je Francija v letošnjem juliju preprečila desetkrat več prečkanj ilegalnih migrantov. Samo v prvem tednu avgusta, ko je bilo posebno veliko poskusov prečkanj, naj bi Francozi to preprečili več kot 1000 ljudem. »Francoske varnostne sile so v polnosti angažirane v bitki s tihotapskimi kriminalnimi mrežami. Vsak dan imamo reševalne operacije na morju, da bi rešili moške, ženske in otroke, ki poskušajo prečkati preliv in tvegajo svoja življenja,« je dejal minister Darmanin, ki poudarja, da gre za skupen problem, ki zahteva skupno rešitev.
Johnson bi jih rad poslal proč
Premier Boris Johnson misli, da je »potrebna sprememba zakona, da bi poslali proč več azilantov, ki jim uspe doseči Veliko Britanijio«. Te vrste prečkanja Rokavskega preliva je razglasil za nekaj »zelo neumnega, nevarnega in kriminalnega«. Sprememba zakona naj bi bila potrebna zato, ker bi rad poslal proč več azilantov, ki jim uspe doseči britanske obale po nepravilnih poteh. »Problem je v tem, da ljudje hočejo priti v to državo (Veliko Britanijo), ker je očitno krasen kraj,« pravi Johnson. Večji problem zanj je to, da »je te ljudi, potem ko jim uspe priti v Britanijo, zelo težko poslati proč«. Deportacije zdaj temeljijo na dublinskem sporazumu, po katerem morajo azilanti zahtevati politično zatočišče v prvi varni državi, v katero pridejo. Julija naj bi 166 azilantov vrnili v Italijo, Nemčijo in Francijo. Notranje ministrstvo naj bi zahtevalo deportacijo še 577.
Politična klasika
V ozadju domnevnega paničarjenja vlade o »invaziji« migrantov je politična klasika vlad: preusmerjanje pozornosti z domačih problemov. Johnsonova si pomaga tudi s (pre)hitrim ukrepanjem proti najprej Španiji in zdaj Franciji, povezanima s pandemijo novega koronavirusa, zaradi katerega je na stotine tisoč britanskih počitnikarjev hitelo nazaj na Otok. Slabo vest ima zaradi počasnosti in sproščenosti na začetku pandemije, ki je prinesla največ smrti v Evropi, in zaradi najhujših ekonomskih posledice pandemije med vodilnimi sedmimi državami sveta. Kmalu bo milijon brezposelnih, zaradi nesporazumnega brexita, ki je vse bliže, pa bo ob službo še najmanj četrt milijona Otočanov.
