Britanci, predvsem visoko izobraženi, »bežijo« v Evropsko unijo, ki jo bodo Otočani s prvim januarjem 2021 kot vse bolj kaže brez dogovora tudi zapustili – uradno so jo že s prvim februarjem letos. Največ jih je odšlo v Španijo, najbolj pa se je povečalo izseljevanje v Nemčijo. To kaže študija OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in Eurostata, ki ugotavlja, da se je izseljevanje Britancev v države EU po brexitskem referendumu povečalo celo za trideset odstotkov.
Študija je zajela izseljevanje Otočanov v druge države EU v šestih letih, natančneje v 36 mesecih pred brexitskim referendumom (23. junij 2016), in v 36 mesecih po njem. V obdobju po referendumu je izseljevanje poskočilo z blizu 57.000 na leto na blizu 74.000 na leto. Kar polovica se je za izselitev odločila že v prvih treh mesecih po referendumu, še preden se je začela triletna bitka za izpeljavo brexita oziroma proti njej, katere izid je bil videti negotov do prihoda brexitskega kolovodje Borisa Johnsona na oblast julija 2019. Najbolj se je povečalo število tistih, ki so po preselitvi zaprosili tudi za državljanstvo in ga dobili – v povprečju za 500 odstotkov. Kar za 2000 odstotkov se je povečalo število Britancev, ki so zaprosili za državljanstvo v neuradni »voditeljici« EU, Nemčiji. Od brexitskega referenduma do konca leta 2018 je 31.600 Britancev dobilo nemško državljanstvo.
Največ se jih seli v Španijo
Največ Otočanov, več kot 21.000 na leto, se je sicer izselilo v Španijo, kjer živi blizu 800.000 Britancev. Druga najbolj priljubljena izselitvena destinacija je Francija, na tretjem mestu je Nemčija, kjer je bilo leta 2015 samo 622 britanskih Nemcev. Za konec tega leta napovedujejo, da bo nemško državljanstvo imelo 60.000 Britancev, kar je polovica od okoli 120.000 Otočanov, ki živijo v Nemčiji.
Kdo odhaja? Gre predvsem za tako imenovani beg možganov, odhajajo visoko izobraženi Britanci, ki so se zaradi brexita odločili investirati v svojo prihodnost na celinski Evropi ter se zaščititi pred negativnimi posledicami brexita. Tako ocenjujejo avtorji skupne študije oxfordske univerze in berlinskega Centra za družbene študije. Ocenili so tudi, da je izseljevanje iz drugih članic EU v tem obdobju ostalo razmeroma stabilno. V času brexitskega referenduma je bilo v Veliki Britaniji okoli 3,6 milijona državljanov EU, okoli 1,3 milijona britanskih je živelo v drugih 27 članicah EU, od njih je večina hotela ohraniti rezidenčni status in pravico do dela.
Britanska vlada trdi, da je več kot tri milijone »Evropejcev« izpolnilo registracijske dokumente oziroma zaprosilo za pravico, da po brexitu ostanejo v Veliki Britaniji. Mnogi Britanci, ki ostajajo v EU s samo britanskim državljanstvom, pa naj ne bi vedeli, da jim sporazum o umiku iz EU, podpisan januarja, sicer zagotavlja rezidenčni status v članici, v kateri živijo in delajo, ne pa življenja in dela v drugih članicah. Ta omejitev gibanja je bila eden od svetih ciljev vodilnih brexitskih pridigarjev, večinoma vročičnih nasprotnikov priseljevanja iz EU. Bila je tudi glavni razlog za izseljevanje iz Britanije po brexitskem referendumu in vložitev prošenj za državljanstvo v Španiji, Franciji, Nemčiji in drugod.
