Pred osmim krogom pogajanj o bodočih trgovinskih in drugih odnosih med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, ki so tokrat v Londonu, je bila britanska stran glasna in bojevita. Premier Boris Johnson je določil skrajni rok za sklenitev dogovora, glavni otoški pogajalec David Frost pa je napisal, da se vlada ne boji odkorakati s pogajanj brez sporazuma. Ta svarila, tako rekoč grožnje, bi lahko bila samo taktika pritiska na EU, da bi popustila. Toda očitno ne gre več samo za taktiko. Pred novim krogom pogajanj je namreč s poročanjem Financial Timesa prišlo na dan, da britanska vlada pripravlja predlog zakona o notranjem trgu, ki naj bi razveljavil dva ključna dela ločitvenega sporazuma EU in Velike Britanije. Tega so po mučnih pogajanjih sklenili pred manj kot letom dni in določa pravila po koncu prehodnega obdobja 1. januarja prihodnje leto, ko Veliki Britaniji ne bo več treba spoštovati evropskih pravil niti ne bo več uživala njihovih ugodnosti.
Spreminjanje dogovora o državni pomoči in o carinah?
Predlog zakona o notranjem trgu naj bi spremenil bistvo dogovora med Londonom in Brusljem o carinski ureditvi na meji med Severno Irsko in Irsko, torej na zunanji meji EU z Veliko Britanijo po koncu prehodnega obdobja 1. januarja prihodnje leto. Ločitveni sporazum je zasnovan tako, da tam preprečuje vrnitev carinskega in drugega mejnega nadzora, ki ga nočejo ne v Severni Irski ne na Irskem že zaradi bojazni, da bi se obnovilo nasilje v Severni Irski.
Obenem bi zakon črtal še en ključni del ločitvenega sporazuma, namreč prepoved državne pomoči britanskim podjetjem. EU pri tem vztraja zato, da ne bi imela otoška podjetja velike konkurenčne prednosti pred podjetji iz držav članic.
Britanska vlada zavrača razlago, da bo z zakonom o notranjem trgu »raztrgala« ločitveni sporazum, in trdi, da ji gre samo za »majhna pojasnila o skrajno specifičnih področjih«. Trdi tudi, da je osnutek zakona »načrt na čakanju«, ki bi ga izpeljali samo v primeru propada pogajanj o trgovinskih odnosih po koncu prehodnega obdobja. Čeprav je Velika Britanija uradno zapustila EU 31. januarja letos, se mora do takrat vesti kot članica.
Dober izid ali kaos?
Glavni pogajalec EU Michel Barnier je britansko vlado obtožil, da hoče, ko gre za trgovinski sporazum, imeti »najboljše iz obeh svetov« (članstva in nečlanstva v EU). Bistveni cilj pogajanj je sporazum, ki bi obema stranema omogočil trgovino brez davčnega in carinskega nadzora. Johnson je včeraj prvič določil skrajni rok za ta dogovor: 15. oktober. To naj bi pomenilo, da se bo tega dne njegova vlada odločila za nesporazumni, trdi brexit, ki je bil zelo verjetno tudi njegova ideološka in politična želja. Dejanski odhod brez sporazuma bi pomenil, da bi Britanija in EU morali zelo na hitro začeti trgovati po pravilih Svetovne trgovinske organizacije.
Medtem ko Johnson slika britansko prihodnost v rožnatih barvah in pravi, da bi bil tudi razhod brez sporazuma »dober izid«, stvarnejši opazovalci napovedujejo kaotične mesece na mejah, pomanjkanje in podražitve živil, nepotrebne probleme pri potovanjih Otočanov na celino in kup drugih težav. Združenje britanskih cestnih prevoznikov je včeraj opozorilo vlado, da se vede kot »mesečnik, ki koraka v katastrofo«. Medtem ko je Johnson včeraj dejal, da je Velika Britanija pripravljena na vse scenarije, je državno združenje prevoznikov ocenilo, da so dosedanje priprave na mejah, pa naj se 1. januarja obeta sporazumni ali nesporazumni odhod, katastrofalne in da se obeta kaos v oskrbovalnih verigah.
