Prav v takih razmerah se izkaže, kako trdna so nekatera naša prepričanja, principi. Menim, da narave ne poznamo dovolj, da bi lahko rekli, da so nekatera bitja odveč in da jih lahko povsem uničimo. Torej je tako tudi s komarji. Moram priznati, da jih sploh ne pogrešam, če jih ni, da ne boste mislili drugače. A po drugi strani se vprašam, kaj je narobe z okoljem, v katerem komarjev ni (pa tudi mušic, muh, obadov in podobno). Verjetno je zastrupljeno ali pa je zima. Ampak zima ne šteje. Komarji so res nadležni, lahko tudi nevarni, saj prenašajo bolezni. A v naravi so pač del prehrambne verige, in če bi povsem izginili, bi se najbrž kje poznalo. Brez komarjev bi ljudje čisto dobro preživeli. Ampak nisem pa čisto prepričan, da bi se na dolgi rok pokazale posledice. Morda najprej za nas čisto nepomembne. Lahko pa bi se sprožil proces domin in na koncu bi jo tudi mi dobili po glavi.
Glavni sovražniki – pa to je slab izraz, ker ne gre za sovraštvo, ampak dostikrat je v učbenikih tako napisano – komarjev so kačji pastirji in netopirji. Kdaj ste zadnjič videli kačjega pastirja? Ali ga sploh poznate? Čudovite živalce, morda vam bodo zdaj, ko veste, da desetkajo komarjeve ličinke, bolj prirasli k srcu. A žal imajo vse manj primernega življenjskega okolja in tudi človeško zastrupljanje okolja jim prav nič ne koristi. Netopirji jih tudi veselo malicajo, vendar so zdaj, ko so nam »prinesli« korono, najbrž pri marsikom padli v nemilost. Pa niso nič krive, male leteče miške.
Poenostavljeno se sliši čisto v redu, da bi zlahka shajali brez komarjev, kačjih pastirjev in netopirjev. Pa bi res? Ker potem se ne bi končalo s tem. Kaj vse nas še moti v naravi, pa bi najraje kar odstranili – vse za naše udobje! Za zdaj se znamo pred komarji kar dobro zaščititi, če pa nas kateri piči, bo le redko iz tega nastala drama.
