Jutri bodo na Poljskem predsedniške volitve. Odločitev bo sicer padla v drugem krogu 12. julija, a že zdaj je zelo napeto. Od teh volitev je namreč odvisna prihodnost države v naslednjih letih. Favorit je dosedanji konservativni predsednik Andrzej Duda, njegov glavni tekmec pa župan Varšave Rafal Trzaskowski.
Predsednik Poljske ima širše pristojnosti kot na primer slovenski, saj lahko vodi zasedanje vlade. Veliko moč ima zlasti v zunanji politiki, poleg tega lahko z vetom onemogoča zakone, sprejete v parlamentu. Če bo zmagal Duda, lahko 40-milijonska Poljska dokončno postane neliberalna država in se še bolj kot doslej uveljavi avtoritarna usmeritev vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), iz katere izhaja tudi Duda. Opozicijska liberalna Državljanska platforma (PO) nasprotno upa na zmago Trzaskowskega, ki želi biti protiutež vladavini PiS.
Tako kot Duda je tudi Trzaskowski star 48 let, je župan Varšave, mesta, v katerem velikega napredka in blaginje, vsaj pred pandemijo, ni bilo mogoče spregledati. V nasprotju z nacionalistično PiS je velik zagovornik evropskega združevanja in EU, kar je njegov adut, saj so Poljaki še naprej močno navezani na EU (tudi zato si PiS ne upa preglasno nasprotovati EU). Vsekakor bi zmaga Trzaskowskega pomenila konec popolne prevlade PiS na Poljskem.
Prehiteti posledice pandemije
Voditelj vladajoče PiS Jaroslaw Kaczynski – ki ne zaseda nobenega položaja v državi, a jo dejansko vodi – je hotel volitve izpeljati že 10. maja, na vrhuncu pandemije, a manjši koalicijski partner ni hotel podpreti na hitro spisanega zakona o volitvah po pošti, kar bi omogočilo veliko zmago Dudi, tudi zato, ker drugi kandidati niso bili enakopravno zastopani v volilni kampanji. Kaczynskemu se z volitvami še vedno mudi, saj se boji, da bi začel Duda izgubljati podporo zaradi gospodarskih posledic pandemije, ki je po deležu umrlih Poljsko prizadela manj kot Slovenijo. V zadnjih 25 letih je imela le Kitajska večjo gospodarsko rast od Poljske, ki je niti kriza leta 2008 ni huje prizadela.
Neusmiljen volilni boj
Jutri bo tako mogoče glasovati po pošti ali na volišču. Ankete Dudi v prvem krogu napovedujejo od 40 do 43 odstotkov glasov, Trzaskowskemu pa od 27 do 30 odstotkov. Kandidatov je še nekaj – najmočnejši je novinar Szymon Franciszek Holownia z 12 odstotki podpore – in za njihove volilce naj bi se potegovala Duda in Trzaskowski v drugem krogu.
Volilni boj je prav neusmiljen. Vprašanja na televizijskem soočenju so bila takšna, da so diskreditirala Trzaskowskega. PiS je skušala mobilizirati tudi Cerkev, Duda pa straši Poljake s kaosom, ki da bi nastal, če bi poljski predsednik s pravico veta postal »neoboljševik« Trzaskowski, zagovornik »ideologije LGBT«. Svari, da bo dvovladje vodilo do zaostritve gospodarske krize in v zmanjšanje kupne moči, ki jo je vlada PiS do izbruha pandemije povečevala, predvsem za nižje sloje. V resnici bi zlasti lahko prišlo do blokade pri imenovanjih na visoke položaje v državi, ki jih odobri predsednik. Poljska ne pozna kulture kompromisov in polarizacija bi se še zaostrila.
